Okoli 20 članov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je z manifestacijo pred grškim veleposlaništvom v Ljubljani izrazilo solidarnost do delavcev, sindikatov in upokojencev Grčije.

"S tem se želimo pridružiti tistim opozorilom, da odločitve institucij EU niso prave. Peljejo v revščino, kaznujejo tiste, ki za krizo, tudi v Grčiji, niso prav nič krivi," je opozoril Semolič.

Semolič: Denar se steka nazaj v Nemčijo

Na vprašanje, ali bi morala Slovenija prenehati prispevati v sklad za reševanje Grčije, glede na to, da meni, da se ta denar steka nazaj v Nemčijo in Francijo, je Semolič odgovoril, da je v tem trenutku, ko politiki pritiskajo na nas, da se varčuje, odgovor ne.

"V Grčiji lahko delavci dobijo sredstva kot v drugih državah – z delom. Treba je ustvarjati delovna mesta," je poudaril Semolič.

Prepričan je, da pot zniževanja delavskih pravic, zniževanja pokojnin, zniževanja nekaterih klasičnih delavskih pravic ni pravi odgovor na krizo, ki pretresa Grčijo in EU. To je sicer pot, ki grozi tudi nekaterim drugim evropskim državam in njihovim delavcem.

Opozorilo tistim, ki vodijo ECB

Izpostavil je, da so protesti v zadnjem času opozorilo tistim, ki vodijo Evropsko centralno banko, Mednarodni denarni sklad, Evropsko komisijo, da so njihove odločitve slabe, da ne bodo pripeljale držav iz krize.

"Tisto, kar potrebujejo tudi grški delavci, so nova delovna mesta. Grčija potrebuje gospodarsko rast, socialne pravice. Tisto, kar je narobe v EU, je, da vidijo v standardu delavcev, njihovih socialnih pravicah grožnjo gospodarskega razvoja," je opozoril Semolič.

Ob tem je dodal, da nihče pri spremembah v Grčiji ne postavlja pogoja, kako znižati vojaški proračun, ki da je dokazljivo največji v Evropi.

Semolič: Bonitetne hiše nedotakljive

Semolič meni, da so se politiki ob začetku pošiljanja pomoči Grčiji najprej trudili pokazati, da so v tej državi lenobe, da imajo delavci preveč pravic, da živijo predobro.

"To je standardni pristop velikih evropskih institucij. Tako je tudi v Sloveniji. Tu zahtevajo, da začnemo plačevati šolnine, da se znižajo odpravnine, da se bi lažje odpuščalo ... Ker želijo sporočiti, da živimo predobro," je dejal.

Grčijo so v krizo pripeljale tudi špekulacije bonitetnih hiš, ki pa ostajajo nedotakljive. V krizo so to državo pripeljale tudi francoske in nemške banke s špekulativnimi nakupi grških obveznic, je kritičen Semolič.

Prepričan pa je tudi, da je temeljni konflikt v prerazporejanju kapitala, ki je šel vedno v smeri kapitala, ne dela. "Ta premik je v Evropi, na globalni ravni, potreben," je še dejal.