Predlog predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka nadzornemu svetu, da se njegova letna bruto plača zviša na pol milijona evrov, je sprožil nekaj ostrih odzivov v politiki. Poslanec Levice Luka Mesec je to označil za ekscesni znesek in vnovič predlagal omejitev plač vodilnih v vseh podjetjih, v katerih ima država svoj delež.
Mesec je v današnji izjavi novinarjem v DZ ponovil predlog Levice, da se t. i. Lahovnikov zakon razširi na vsa podjetja, v katerih ima država kakršenkoli delež, ali pa prejema državne subvencije. Predlagajo omejitev razmerja med povprečno plačo v podjetju ter plačo vodstvenih kadrov na ena proti deset. "Če kdo ne more preživeti z desetkratnikom povprečne plače v podjetju, ni težava plača, ampak njegov pohlep," je prepričan Mesec.
Brodnjakov zahtevek, o katerem je danes poročalo Delo, je bil po njegovih ocenah pričakovan. Uprava NLB je po njegovih besedah zelo "navijala" za privatizacijo NLB, z argumentom, da so pod državnim lastništvom omejeni. "Ena od omejitev, ki jih je najbolj žulila, je prav Lahovnikov zakon," meni koordinator Levice.
Opozoril je, da se zdaj ne bo višala plača le predsedniku uprave, ampak iz NLB prihajajo informacije, da se višajo širšemu vodstvenemu kadru. Ob hitrem pregledu nadzornega sveta Mesec ugotavlja, da je večino nadzornikov NLB imenovala država v času, ko je bila še večinski lastnik. Ti bi po njegovem mnenju morali opraviti svojo funkcijo in glasovati proti "ekscesnim prejemkom uprave in vodstvenega kadra v banki".
Tudi dobri rezultati poslovanja po mnenju Mesca še ne pomenijo, da si uprava zasluži ekscesne prejemke. "Ne govorim o tem, da si ne zaslužijo stimulacij in dostojne plače, a slednja ne sme leteti v nebo," je prepričan.
DeSUS: Višina zneska je nenormalna
Tudi za vodjo poslanske skupine DeSUS Franca Juršo je višina zneska, ki ga je Brodnjak predlagal nadzornemu svetu, nenormalna. Lastniki bodo odločali, je spomnil Jurša v izjavi novinarjem in dodal, da pa bo zelo razočaran, če bodo "predstavniki države v nadzornem svetu tak predlog podprli".
Na vprašanje, ali si bančniki ne zaslužijo takšnih plač, pa je odgovoril s primerjavo s plačami funkcionarjev, tudi predsednika vlade. Premierjevih okoli šest tisoč evrov bruto mesečne plače je primerjal s pol milijona evrov letno. "Povejte mi, je to logično in normalno? Zame ni," je poudaril. Tudi Mesec je opozoril na višino plače, ki jo predlaga Brodnjak, v primerjavi s plačo premierja ali predsednika države.
Druge poslanske skupine se danes na poročanje o Brodnjakovem predlogu za zdaj niso odzvale.
Lahovnikov zakon že trn v peti
Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države in občin oz. t. i. Lahovnikov zakon, ki ga je DZ sprejel v času gospodarske krize, osnovno plačilo direktorjev v družbah v pretežno (torej več kot 50-odstotni) državni lasti omejuje na tri- do petkratnik povprečne bruto plače v družbi oz. skupini.
V NLB ima po lanski prvi javni ponudbi delnic država še 35 odstotkov delnic, po načrtovanem letošnjem zaključku privatizacije bo ohranila omenjeni nadzorni delež, torej 25 odstotkov in eno delnico.
V zadnjih letih je bilo večkrat slišati, da omejitve iz Lahovnikovega zakona otežujejo pridobivanje dobrih vodstvenih kadrov, predvsem iz tujine, za vodenje podjetij, kjer imajo država, občine oz. njihove ustanove večinski delež ali prevladujočo vlogo. Tudi zaradi tega so se pojavljali pozivi po odpravi zakona. Med drugim se je za to že v prejšnjem mandatu zavzemal gospodarski minister Zdravko Počivalšek, a politične volje za takšne spremembe ni bilo.
Brodnjak zdaj zasluži 160 tisoč evrov
Zgodbo je sprožilo današnje pisanje Dela, da naj bi Brodnjak, ki je večkrat izrazil nestrinjanje z omejitvami iz Lahovnikovega zakona, po prehodu banke v pretežno zasebno last nadzornemu svetu predlagal, da se njegova letna bruto plača zviša na pol milijona evrov. Zdaj njegovi prejemki znašajo okoli 160.000 evrov bruto letno.
V banki naj bi po pisanju Dela naročili analizo prejemkov primerljivih finančnih ustanov, na temelju katere naj bi bila sprejeta odločitev o novi plači prvega moža NLB. Po podatkih Deloitta, ki jih povzema Delo, znašajo povprečni letni bruto prejemki članov uprav borznih družb sicer okrog 217.000 evrov, tudi plače v zasebnih bankah so višje od Brodnjakovih trenutnih prejemkov.
Bravo Mesec! Če bi se tega spomnil Janša in desničarji bi mu zgornji komentatorji ploskali. Žal so ravno taki kot …
On bi svojo placo v slovenski banki primerjal s clanom uprave v avstrijski banki? Lahko, ko bo slovenska povprecna placa …
Loh si placajo visoke place, ko bo NLB vrnila 2 mrd nasga dnarja. pol mi je vseeno, če si izplacajo …