Vlada je soglasno podprla tako imenovani interventni zakon, ki bo uvedel plačevanje prispevkov za zdravstvo od avtorskih in drugih pogodb, podvojil zdravstveno zavarovanje za samoplačnike in skupni strošek za popoldanski s. p. ter najnižji prispevek, ki ga za zdravstvo plačujejo samostojni podjetniki, s 105 dvignil (namesto na predlaganih 133) na 125 evrov.

Prispevka za zdravstvo ne bo treba plačati od najemnin in dividend, kot je bilo sprva predvideno. Namesto 70 bo država za zdravstvo tako pobrala le dodatnih 43 milijonov evrov.

"Jaz bom zaprla"

"Že ko so govorili, da se bodo prispevki zvišali, sem se odločila, da bom popoldanski s. p. zaprla, če se bo to res zgodilo," nam je povedala znanka. Podobno najbrž razmišlja marsikdo izmed skoraj deset tisoč ljudi, ki imajo registriran popoldanski s. p., marsikdo pa ga ne bo niti odprl.

"Poleg službe bi rada nekaj ur na teden delala še popoldne. Zaslužila bi okrog 200 evrov na mesec, najemnina za prostor je sto evrov, tako da bi mi ostalo sto evrov, pa še to ne čisto vsak mesec. Razmišljala sem, da bi odprla popoldanski s. p, ampak če bodo prispevki 65 evrov, se mi to nikakor ne izplača," pa je dejala druga bralka.

Kdor na mesec prek popoldanskega s. p. zasluži sto evrov, mu bo po plačilu prispevkov ostalo le slabih 36 evrov. Ob tem bi moral plačati še računovodstvo (okrog 30 evrov) in stroške vodenja transakcijskega računa, morebitni dobiček pa bi se mu prištel k drugim prihodkom in bi od njega plačal še dohodnino (lahko se sicer odloči tudi za obdavčitev na podlagi normiranih stroškov).

Da bodo dodatne obdavčitve avtorskih pogodb, popoldanskih s. p. in drugih oblik začasnega dela povzročile več sive ekonomije, je na okrogli mizi trgovinske zbornice izpostavil tudi davčni svetovalec Franc Derganc. Za tako imenovano malo delo, kot so ga uvedli v Nemčiji in ki je po količini zaslužka oziroma delovnih ur omejen navzgor, naj obvelja čim nižja obdavčitev, pa se bodo vsi raje vključili vanj kot delali na črno, je prepričan.

Za absurdne je označil tudi kazni za samostojne podjetnike, ki ne izdajo računa. Samostojne podjetnike lahko namreč doleti kazen v višini na primer 50 tisoč evrov. "Imamo verjetno največje kazni per capita! Večina s. p. sploh ne zasluži 50 tisoč evrov; če jih to doleti, lahko samo zaprejo," je sklenil Derganc.

Prispevki po novem

Samostojni podjetniki: 125 evrov namesto 105 bo najnižji mesečni prispevek, ki ga bodo za zdravstveno zavarovanje plačali samostojni podjetniki. V predlogu, ki so ga pred dobrim tednom umaknili z dnevnega reda vlade, je bil najnižji možen prispevek za zdravstvo 133 evrov.

Popoldanski s. p.: 32,11 evra ali sedemkrat toliko kot doslej bodo v zdravstveno blagajno plačevali samostojni podjetniki, ki dejavnost opravljajo kot postranski poklic. Mesečni prispevki za tako imenovani popoldanski s. p. bodo namesto 37 po novem 64 evrov (vključen je tudi prispevek za pokojninsko zavarovanje).

Samoplačniki: 31,81 evra ali dvakrat toliko kot doslej bodo na mesec plačevali tisti, ki sami plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje (večinoma delajo prek pogodb). Doslej so plačevali 14,17 evra.

Avtorske in druge pogodbe: 6,89 odstotka bo treba za zdravstveno zavarovanje plačevati tudi od vseh prejemkov na podlagi avtorskih ali drugih dohodkov. Kdor na mesec zasluži 583 evrov bruto, bo v enem letu za zdravstvo prispeval 482 evrov. Na ministrstvu ocenjujejo, da se bodo izplačila na podlagi pogodb zmanjšala za 30 odstotkov.