Ljubljanski potniški promet (LPP) bo spoštoval odločitev vrhovnega sodišča in vsem 684 voznikom, ne samo 53 tožečim, plačal prispevke za poklicno zavarovanje za nazaj, so povedali v LPP. Ta strošek ocenjujejo na približno šest milijonov evrov, finančnih sredstev za to pa nimajo rezerviranih, so priznali.
Vrhovno sodišče je nedavno pritrdilo prvostopenjskemu in drugostopenjskemu sodišču, da mora LPP 53 voznikom izplačati prispevke za poklicno zavarovanje od leta 2013 naprej. Takrat jim je namreč podjetje prenehalo priznavati to pravico.
LPP je sicer poleg omenjenih 53 voznikov zaradi neizplačanih prispevkov naknadno tožilo še več drugih, tako da naj bi bile odprte številne tožbe. V LPP so zdaj sklenili, da bodo prispevke za nazaj povrnili vsem prizadetim voznikom.
Povprečnemu vozniku dolguje 1500 evrov
Povprečen voznik avtobusa na letni ravni zaradi neplačevanja prispevkov ob izgubi poklicne pokojnine oz. njenem znižanju po izračunih sindikalistov izgubi 1500 evrov.
V LPP zdaj, kot so pojasnili, pripravljajo terminski načrt poplačila vsem voznikom. Ta načrt bodo "uskladili z reprezentativnimi sindikati v podjetju, svetom delavcev LPP ter vozniki".
53 voznikov LPP je tožbe zoper delodajalca zaradi prenehanja plačevanja prispevkov za poklicno zavarovanje ob pomoči svojega sindikata vložilo leta 2015.
V poklicno zavarovanje, ki je leta 2001 nadomestilo prejšnjo zavarovalno dobo s povečanjem, do takrat imenovano tudi beneficirana delovna doba, so sicer vključeni delavci, ki polni delovni čas opravljajo posebno težka in za zdravje škodljiva dela, ter tisti, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče uspešno poklicno opravljati.
LPP se je skliceval na komisijo ZPIZ
Med njimi so bili tudi vozniki LPP in drugih avtobusnih podjetij, toda le do leta 2013, ko so jim delodajalci prispevke prenehali plačevati. To se je zgodilo po tem, ko se je prispevek za poklicne pokojnine, ki omogoča delavcem predčasno upokojitev in pokojnino brez odbitkov, podvojil.
V LPP so se pri prenehanju izplačevanja prispevkov sklicevali na mnenje komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je odločila, da se poklicna pokojnina od 1. januarja 2013 ne šteje nobenemu delavcu več, ker za to ne izpolnjujejo pogoja o 60.000 prevoženih kilometrih na leto.
Vozniki so ves čas trdili, da ta kriterij ni bil nikoli sprejet v obliki splošno zavezujočega pravnega akta in objavljen v uradnem listu, in tako ne more posegati v obseg pravic, določen z zakonom in podzakonskimi akti.
Maja lani jim je najprej prikimalo delovno sodišče, nato pa oktobra lani še višje delovno in socialno sodišče. LPP je nato na vrhovno sodišče vložil revizijo na sodbo višjega delovnega in socialnega sodišča, ki pa je pred kratkim odločilo, da mora podjetje 53 voznikom izplačati prispevke za poklicno zavarovanje od leta 2013 naprej.
Na sodišče so se obrnili še drugi vozniki
Ker so podobne odločitve sprejemali tudi drugi avtobusni prevozniki, so se na sodišče obrnili tudi njihovi vozniki. Sindikat delavcev prometa in zvez, ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je tako letos v imenu 51 delavcev vložil tožbe zoper vsa večja avtobusna podjetja, tudi Nomago in Arriva, ob tem pa napovedal, da bo temu valu sledil drugi val.
Kot je pred dnevi opozorila generalna sekretarka sindikata Saška Kiara Kumer, so z delodajalci ves čas iskali mirno rešitev spora in se jim je zdelo nevzdržno, da morajo vozniki pravico iskati na sodišču. Zdaj upajo, da bodo delodajalci vendarle poravnali svoje obveznosti.
"Zelo žalostno bo, če bomo morali kljub jasnim odločitvam sodišč prav za vsakega zaposlenega posebej še naprej obremenjevati sodišča, delodajalci pa bodo preračunavali, ali se jim bolj izplača plačevati odvetniške stroške ali svoje zakonske obveznosti," je navedla.
Opozorila je še, da enaka pravica pripada tudi voznikom tovornjakov. "Na žalost je v panogi tovornega prometa situacija še slabša, delodajalci pa še bolj ignorantski. Gotovo bo naša naslednja naloga in projekt doseči pravico tudi za voznike tovornjakov," je napovedala.