Tržni inšpektorat je lani prejel 322 prijav dela na črno, vendar tega, koliko je bilo kršitev v stanovanjih, ne vedo. Posebne evidence o tem, kje se opravlja delo na črno, namreč, kot pravijo, ne vodijo.

Inšpektorat za delo pa prijav zaposlovanja na črno, ki bi se izvajalo v stanovanjih, med letoma 2009 in 2010 sploh ni prejel. “Zato praktično na sodišču nikoli ne iščemo dovoljenja za vstop v zasebne prostore, ker nikoli ne dobimo informacije, da neko podjetje dela v zasebnem stanovanju in zaposluje na črno. Zato je to za nas nesmiselno,” glede tega, zakaj zaposlovanja na črno ne iščejo tudi v stanovanjih, pojasnjuje glavni inšpektor za delo Borut Brezovar.

Izplen bi bil premajhen
Obstoječi zakon o inšpekciji namreč omogoča, da inšpektorji z odločbo sodišča vstopijo v stanovanje in preverijo, ali se v njem opravlja dejavnost, vendar tega, kot smo že pisali, ne izvajajo. “Saj imajo tudi druge države to v zakonu! Ampak pri določenih stvareh se je treba vprašati za resurse – ali bomo zdaj eno frizerko lovili in bodo angažirani sodišče in inšpektorja, ki bosta 14 dni gledala, ali hodijo ljudje iz stanovanja z novimi pričeskami, možnost, da jo ujamemo, pa bo petodstotna?” Zoran Kotolenko z ministrstva za delo utemeljuje, zakaj nadzori v stanovanjih niso smiselni.