Evropska poslanka Ljudmila Novak je po 20 mesecih z vrha lestvice najbolj priljubljenih politikov izrinila predsednika republike Boruta Pahorja, je pokazala anketa Vox populi, ki jo za časnika Dnevnik in Večer izvaja agencija Ninamedia. Dnevnik sicer izpostavlja, da je februarsko merjenje Vox populi dodobra premešalo vrstni red politične priljubljenosti. Osem politikov je ocenjenih boljše in dvanajst slabše kot januarja.

Predsednik republike Borut Pahor je moral maja 2019 zadnjič prepustiti prvo mesto lestvice najbolj priljubljenih politikov, tokrat se je uvrstil na drugo mesto s precej nižjo oceno kot januarja. Na tretjem mestu je predsednica SD Tanja Fajon. Sledita ji evroposlanec SD Milan Brglez in prvak LMŠ Marjan Šarec, ki je pridobil dve mesti. Z manjšim upadom podpore sledijo ljubljanski župan Zoran Janković, obrambni minister Matej Tonin ter poslanec SD Dejan Židan. Rahlo pa je zrasla podpora še predsednici SAB Alenki Bratušek, ki je pridobila štiri mesta, in koordinatorju Levice Luki Mescu, ki je pridobil tri mesta.

Najslabše se je odrezal predsednik SDS Janez Janša, ki je ocenjen opazno slabše kot prejšnji mesec, izgubil je štiri mesta in bo skupaj z notranjim ministrom Alešem Hojsom zapustil lestvico najbolj priljubljenih politikov. Naslednji mesec ju bosta zamenjala poslanca SDS Eva Irgl in Jože Tanko, ki so ju anketiranci največkrat predlagali, navaja Dnevnik.

Foto: Državni zbor/Sušnik Matija izredna seja državni zbor

Raziskava Mediane, ki jo je ta med 9. in 11. februarjem izvedla med 712 polnoletnimi prebivalci za časnik Delo, je dala malce drugačne rezultate. Med najbolj priljubljenimi politiki je kljub padcu podpore še naprej predsednik Borut Pahor. Sledijo infrastrukturni minister Jernej Vrtovec, predsednik državnega zbora Igor Zorčič, minister za delo Janez Cigler Kralj in obrambni minister Matej Tonin. Med prvo deseterico so še zunanji minister Anže Logar, vodja poslanske skupine SD Matjaž Han, predsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon, predsednik LMŠ Marjan Šarec in koordinator Levice Luka Mesec.

Predsednik vlade Janez Janša se je uvrstil na 14. mesto in tako glede na prejšnji mesec pridobil še dve mesti na lestvici. Predsednik DeSUS in kandidat za mandatarja ob današnjem odločanju o nezaupnici Karl Erjavec pa je ostal na 20. mestu.

Obe anketi na vrh postavljata SDS

Anketa Vox populi kaže, da podpora večini strank pada, izjema sta le SD in SAB, ki sta v primerjavi z januarjem rahlo pridobili. Vodstvo med strankami ohranja SDS. Če bi bile volitve to nedeljo, bi po projekcijah februarske ankete Vox populi največja vladna stranka SDS prejela 17,1 odstotka podpore (januarja 19,9). Sledile bi ji SD s 13,1 odstotka podpore (januarja 12,6), LMŠ z 10,2 odstotka podpore (januarja 10,7) in Levica z 8,8 odstotka podpore (januarja 10,1). Parlamentarni prag bi prestopile še NSi s 4,2 odstotka podpore (januarja 4,9), DeSUS s 3,1 odstotka podpore (januarja 3,2) in SAB s 3,1 odstotka podpore (januarja 3,0).

Glede na odgovore opredeljenih anketirancev bi imela SDS 25 poslancev (zdaj 26), koalicijska NSi šest poslancev (zdaj sedem), poleg njih pa še pet strank Koalicije ustavnega loka (KUL). Med temi strankami bi 19 poslancev dobila SD (zdaj 12), LMŠ 15 (zdaj 14), Levica bi jih imela 13 (zdaj osem), po pet poslancev pa bi ohranili DeSUS in SAB. Skupaj bi torej sedanje opozicijske stranke zbrale 57 poslanskih mest, kar bi po navedbah časnikov pomenilo, da bi lahko sestavile vlado.

Iz parlamenta bi izpadli koalicijska SMC, ki bi jo podprl en odstotek vprašanih (januarja 0,7), ter SNS, ki je ohranila 1,2-odstotno podporo. SLS ima 2,1-odstotno podporo. Da ne vedo, koga bi volili, je odgovorilo 27,2 odstotka vprašanih, da ne bi volili, pa 8,7 odstotka vprašanih.

Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt časnikov Dnevnik in Večer. Agencija Ninamedia je tokratno merjenje opravila med 9. in 11. februarjem na vzorcu 700 oseb.

Na volitvah v DZ bi po anketi, ki jo je za Delo opravila Mediana, za SDS glasovalo 17,2 odstotka vprašanih, kar je 3,5 odstotne točke več kot januarja. Sledita Levica in SD. Po poročanju Dela ima vladna koalicija med opredeljenimi anketiranci 22,8 odstotka podpore, stranke koalicije KUL pa 32,1 odstotka. Razlika se je nekoliko zmanjšala.

Levica bi prejela desetino glasov vprašanih, kar je 0,4 odstotne točke več kot januarja, SD 9,5 odstotka oziroma odstotno točko več kot pretekli mesec. LMŠ je podpora v primerjavi z januarjem padla za 0,4 odstotne točke na 7,1 odstotka. NSi bi prejela 4,7 odstotka glasov, kar je 0,1 odstotne točke manj kot pretekli mesec. SAB je podpora zrasla z 0,3 odstotne točke na 3,4 odstotka. Za prav toliko se je podpora dvignila tudi SNS, ki je zabeležila 2,3-odstotno podporo. Rezultat DeSUS je glede na pretekli mesec nespremenjen pri 2,1 odstotka podpore. Podpora Piratske stranke se je zvišala za 0,2 odstotni točki na dva odstotka.

Pod dvema odstotkoma so Zeleni Slovenije (1,7), Dobra država (1,2), SMC je podpora padla za 0,2-odstotni točki na 0,9 odstotka. SLS pa je podpora padla za 0,7 odstotne točke na 0,8 odstotka.

Glede na seštevek odgovorov v anketi Dela je trenutno javnomnenjska podpora strankam koalicije KUL 9,3 odstotne točke višja kot podpora strankam trenutne vlade, januarja je bila razlika 11,1 odstotne točke.

Neopredeljenih volivcev je 22,6 odstotka, kar je 0,1 odstotno točko več kot prejšnji mesec, za 1,8 odstotne točke pa se je zmanjšalo število tistih, ki ne bi volili nobene od omenjenih strank. Teh je bilo v tokratni anketi 11,5 odstotka. Na zastavljeno vprašanje ni želelo odgovoriti 0,7 odstotka vprašanih (1,6 odstotka manj kot prejšnji mesec), prazno glasovnico pa bi oddalo 0,8 odstotka anketiranih, kar je 1,3 odstotne točke manj kot v januarju.

SDS najslabše v zadnjem letu

Največja vladna stranka SDS je s 17,1-odstotno podporo v tokratnem merjenju javnega mnenja zabeležila najslabši izid od lanskega februarja in odkar vodi vlado, izpostavlja Večer. Slabši izid je SDS dosegla le še januarja lani, takrat še v opoziciji - 16,9 odstotka. Najmočnejša je bila ob prevzemu vlade marca lani (23,5-odstotna podpora), stabilno podporo okoli 22 odstotkov pa je imela vse do jeseni. Od oktobra se odstotek podpore nenehno zmanjšuje, navaja Večer.

V februarski anketi Vox populi je 64,1 odstotka vprašanih ocenilo, da je vlada neuspešna. Za uspešno jo ocenjuje 29,1 odstotka vprašanih, z ne vem pa je odgovorilo 6,8 odstotka vprašanih.,

Ocena dela vlade se je po anketi Mediane nekoliko izboljšala. 52,4 odstotka anketiranih (januarja 53,1 odstotka) ocenjuje delo vlade negativno. Po mnenju 21,4 odstotka sodelujočih v anketi je delo vlade srednje (januarja 24,9), 25,2 odstotka vprašanih jo vidi pozitivno (januarja 20,6 odstotka), navaja Delo. Neopredeljen je odstotek vprašanih. Srednja ocena dela vlade je 2,51.

Nekoliko slabša pa je ocena dela državnega zbora. Tega 51 odstotkov vprašanih ocenjuje negativno ali zelo negativno (januarja 46,8 odstotka), 31,1 odstotek srednje (prejšnji mesec 35,2 odstotka vprašanih) in 15,2 odstotka pozitivno ali zelo pozitivno (januarja 14,2 odstotka vprašanih). Neopredeljenih je 2,7 odstotka vprašanih. Srednja ocena dela DZ je 2,42.

dezurni@zurnal24.si