Prijava. Po naši objavi o tem, da je Valerija Kršin za prijavo mučenja živali prejela globo za 500 evrov, je med ljudmi zavladala panika, pravi Maja Kos iz Društva za zaščito živali Ljubljana. “Ljudje so nas predvsem spraševali, zakaj bi potem sploh prijavljali mučenje živali in s tem tvegali, da dobijo kazen?” dodaja.

Redne grožnje
Majda Potrebuješ iz društva za zaščito živali Lajka ta primer označuje kot potezo Veterinarske uprave RS (Vurs), da bi se ljudje zbali. “Do zdaj kazni za lažno prijavo še nismo dobili, so pa na dnevnem redu grožnje z globami za lažne prijave,” je ogorčena. “Tudi drugi so nam že potožili o Vursovih grožnjah z globami,” pojasni.

In zakaj je inšpektor sploh oglobil Kršinovo? “Uradni veterinar je pri odločanju samostojen. V primeru, ki ga opisujete, je uradni veterinar, ki je vodil postopek, verjetno ocenil, da je prijava lažna, in se je v skladu s svojimi pooblastili odločil, da prijavitelja sankcionira, kot to predvideva zakon o inšpekcijskem nadzoru,” kratko in uradniško odgovarjajo z Vursa. Ob tem pojasnjujejo, da ima prijavitelj možnost vložiti zahtevo za sodno varstvo, če “misli, da prekrška ni storil”.

Kršinova je sicer prijavila tri lastnike psov, v plačilnem nalogu pa ji je očitana lažna prijava le zoper enega lastnika, smo pisali prejšnji teden. “Sklepam, da je uradni veterinar v preostalih dveh zadevah ugotovil kršitev,” pojasnjuje Kršinova.

Vsi trije psi izginili
Sicer pa so po njenih besedah vsi trije psi, katerih lastnike je prijavila, izginili. Ena psička naj bi celo poginila nekaj dni po prijavi, druge psičke že nekaj časa ni videla, pes, zaradi katerega ji je bila očitana lažna prijava, pa naj bi poginil kmalu po obisku inšpektorja. Kaj je v vseh treh primerih ugotovil inšpektor, nam ni mogla natančno povedati, saj je niso seznanili z izsledki nadzora.

Po prijavi večkrat izginejo
Ker so psi po prijavi izginili, nas je zanimalo, kako se v tem primeru odzove Vurs. “Tega vprašanja ne razumemo,” se odgovoru izogibajo na Vursu. Ko jim vprašanje zastavimo vnovič in ga dodatno utemeljimo, pa zapišejo: “Odgovorili vam bomo v zakonskem roku.” Kar pomeni, da bomo na pojasnilo morda čakali sedem dni. Vprašanje smo jim postavili, ker Kršinova meni, da tako lastniki lahko zakrijejo sledi mučenja in ostanejo brez primerne kazni.

Da ni tako redko, da živali izginjajo neznano kam in jih nikoli več ne najdejo, je prepričana tudi Potrebuješeva. Tak primer so bili hrti iz Kranjske Gore in psička Mamy, o katerih smo prav tako poročali in za katere še danes ne vedo, kaj se je z njimi zgodilo.

Za lažno prijavo enako kot za povzročitev nesreče
• Vurs: Opustitev dejanj, ki zagotavljajo blaginjo živali, je po zakonu o varstvu živali prekršek, ki se kaznuje z globo od 200 do 400 evrov. V skladu z zakonom o inšpekcijskem nadzoru pa se z globo 500 evrov kaznuje fizična oseba, ki poda lažno prijavo.

• Kazen za prometne prekrške. Za povzročitev prometne nesreče in več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka je globa najmanj 500 evrov plus 18 točk in prenehanje vozniškega dovoljenja.

Fotografirajte ali posnemite, kaj prijavljate

Ali je strah ljudi pred globami, ki ga je povzročil primer Kršinove, upravičen?
Nikakor, ljudje se nimajo česa bati. Če vidijo nekaj, kar je domnevno kršenje zakona o zaščiti živali, jim ni treba poznati zakona in jim ob prijavi ni treba navajati členov. Za to so odgovorni inšpektorji. Če pa vseeno dvomite na primer o tem, ali je dva metra dolga veriga dovolj ali ne, se obrnite na lokalno društvo za zaščito živali, kjer vam bodo znali svetovati.

Kaj naj storimo, če vidimo nekaj, za kar sumimo, da je mučenje živali?
Čeprav vam ne bi bilo treba, saj je raziskovanje in zbiranje dokazov naloga Vursa, ljudem vedno svetujem, naj posnamejo ali fotografirajo razmere tistega dne. Prijavitelj vedno poda prijavo za tisti dan in ne mesec pozneje, ko se prikaže inšpektor. Poleg tega je prijavitelj tisti, ki le sporoči sum mučenja, ne pa tisti, ki presoja kršitev zakona.