Razlika med obiskom Črne na Koroškem lanskega avgusta in slabo leto kasneje je več kot očitna. Takrat so kraj ob sotočju reke Meže in Javorskega potoka na začetku Mežiške doline preletavali helikopterji, na tleh pa se je trlo domačinov, ki so se s pomočjo gasilcev, vojakov in civilne zaščite trudili rešiti svoja domovanja. Danes pa smo bili priča povsem drugačnim prizorom.
Obnovitvena dela so še vedno v teku, na kar so nas opozarjali gradbeni stroji in ponekod manjkajoči deli javne infrastrukture. A to je le malenkost, če se spomnimo, da je bila Črna na Koroškem v času hudih poplav povsem odrezana od sveta.
V času hude ure so morali ljudem zaradi prekinjenih cestnih povezav hrano, vodo in ostale življenjske potrebščine dostavljati s helikopterji.
Če prebivalci Letuša v Savinjski dolini slabo leto po uničujočih poplavah še vedno nimajo odgovorov, kaj bo z njihovimi domovi, je stanje v koroški občini vedrejše. Četudi je v kraju na severu države v času našega obiska vladal dopustniški utrip in smo poredkoma naleteli na mimoidoče, se je na vsakem koraku občutil optimističen veter.
DZ je 15. julija na izredni seji s 46 glasovi za in 26 proti sprejel novelo zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, po kateri bo DSU med drugim prevzel postopke za odkup in odstranitev ogroženih ter gradnjo nadomestitvenih objektov.
Kraj na 575 metrih nadmorske višine, ki je dal kar nekaj uspešnih športnikov, na čelu z najuspešnejšo slovensko alpsko smučarko vseh časov – Tino Maze, je dokaz, da je naravna katastrofa lahko tudi priložnost za nov začetek. Na prenovljeno podobo bi v primeru, da se lani ne bi zgodile poplave, verjetno čakali še lep čas.
Tako pač je, če si župan in opravljaš pomembno funkcijo, skomigne sogovornica, ko se za pogovor dobimo v slaščičarni. "Običajno ljudje v stresnih situacijah izgubijo kilograme, sama pa sem si jih zaradi stresa uspela nekaj pridelati," se uvodoma pošali.
To je že njen četrti mandat, pri čemer so bili prav vsi zahtevni. Sprva se je svet soočal s pandemijo Covida-19, Črna na Koroškem pa je bila edina občina v državi, kjer je veljal odlok za prevod vstopa in izstopa iz kraja. Lani pa je bila njena občina ena bolj prizadetih v državi. "Očitno samo ne smem zapustiti Črne, pa bo vse v redu. Vedno, ko se je kaj pomembnega zgodilo, me ni bilo v pisarni," v šali pove županja, ko jo povprašamo, v kakšnem vzdušju pričakuje nadaljevanje poletje in morebitne nalive.
Opaža, da so poplave na nekaterih domačinih pustile psihološke rane, ki do izraza pridejo v času deževnega obdobja. "Takrat lahko v večernem času vidiš, kako se ljudje s svetilkami na glavi sprehajajo okoli hiš in strahoma preverjajo stanje," omeni sogovornica.
Dolgih in neprespanih noči je bilo v zadnjem letu veliko, se spominja, a je bilo vredno. Medtem ko jo je nekoliko slabše odnesla javna in občinska infrastruktura, še posebej ceste in mostovi, jim je uspelo, da bodo svoja domovanja obdržali vsi razen enega domačina.
Izbira ne bo težka, prizna. Verjetno se ne bi zlagali, če bi napisali, da ima Rado od prebivalcev Črne, kot domačini rečejo svojemu kraju, za seboj največ neprespanih noči. "Najhuje je, ko si nemočen in lahko le čakaš. Vse je narobe, pa ne moreš ničesar storiti. Srečen sem, da se bo agonija kmalu zaključila in bom lahko normalno zaživel. Res pa je, da se bom od hiše, v kateri sem odraščal od malih nog, poslovil z grenkim priokusom," razlaga.
Solidarnosti ni videti konca
V občini bodo prvo obletnico najhujše naravne katastrofe v zgodovini Slovenije obeležili na prav poseben način. V občinski galeriji bodo organizirali razstavo poplavnih fotografij, za katere bodo izvedli licitacijo. Prejeta sredstva bodo nato namenili skupnosti oz. posameznikom, za katere bodo ocenili, da jim bodo prišla najbolj prav.
Županjo veseli, da so ljudje tudi eno leto po poplavah zelo solidarni. "Posamezniki se še vedno spomnijo na nas. Nedavno so nam primorski vinarji denimo namenili izdatno finančno pomoč za obnovo javne infrastrukture. Veliko ljudi nas je obiskalo in domačinom prineslo kuverte. Izkazale so se tudi druge države in predvsem sosednje občine čez mejo. Konzerv pasulja imamo še vsaj za eno vojno. Zanima me, kaj bo s 300 kilogrami moke storila družina, ki jim jo je dostavil helikopter," v razposajenem tonu nadaljuje Lesjak.
Poraja se tudi vprašanje, kdaj bodo Korošci dočakali avtocesto med Velenjem in Slovenj Gradcem, ki nastaja v okviru tretje razvojne osi in bo pomembno prispevala k izboljšanju prometnih povezav med regijami. Na primeru lanskih, sicer enkratnih dogodkov, smo videli, da je Koroška še zmeraj preveč odrezana od preostalega dela države in kot taka izjemno ranljiva.
Domačini na avtocesto čakajo že skoraj 20 let. Kmalu bomo videli, kako dolgo še. Mirnejše poletje pa so dočakali gasilci PGD Črna na Koroškem, saj v tem delu leta večjih intervencij (še) niso beležili. Pogled na njihove prostore je bil med našim tokratnim obiskom miren. Naj tako tudi ostane.
Turisti se vračajo
Zgodovinskega dogodka se bomo državljani spominjali še dolgo. Ker pa ima današnja družba pogosto slab kolektivni spomin, so v slaščičarni Senica pripravili manjšo razstavo. Izobesili so fotografije in predmete od dneva, ki je podobo Črne na Koroškem spremenil za vedno. Te še vedno najdemo med obiskom lokala.
dezurni@styria-media.si
Se je Slovenija tajno dogovorila? v zadevi poplavnega uničenja Štajerske, za katerega sodba okrajnega sodišča v Mariboru pravi, da je …
Ubogi ljudje. Upam, da nikoli ne izkusim ničesar niti podobnega temu.
Clanek pisan po narocilu CK ZK Koroske, seveda pod vodstvom rdece zupanje!