Kot kažejo podatki NIJZ, je v zadnjih tednih cepljenje v starostnih skupinah nad 65 let zastalo. Precepljenost s prvim odmerkom se giblje med 52 in 64 odstotki.

Velika luknja v generaciji 60 do 64 let

"Veliko luknjo imamo trenutno pri starostni skupini 60 do 64 let, kjer ne vemo, kaj točno se dogaja," pravi Jelko Kacin, nacionalni koordinator cepljenja.  V starostni skupini 60 do 64 let, ki so jo začeli cepiti sredi aprila, je prvi odmerek prejelo manj kot 40 odstotkov ljudi.
Cepljenje v tem času so sicer zaznamovale številne odpovedi tistih, ki niso želeli prejeti cepiva AstraZenece in prvomajski prazniki, ko se je na vabilo odzvalo zelo malo ljudi. 

Janša računa samo na dobave

"Glede na najave dobav, ki so za prihodnje tedne relativno optimistične, lahko realno računamo, da bomo učinkovito precepljenost dosegli do sredine junija," je včeraj napovedal predsednik vlade Janez Janša. Da se bo njegova napoved v mesecu in pol uresničila, ni nobenega zagotovila, saj potek cepljenja ni odvisen le od dobav cepiv pač pa tudi od odzivnosti.

Beovič: V Sloveniji imamo do cepljenja poseben odnos

 "Glede na to, da dobimo v naslednjih dveh mesecih res veliko cepiva, se bo gotovo pojavil problem zavračanja cepljenje. V Sloveniji imamo do cepljenja sploh poseben odnos, pri cepljenju proti gripi smo med najslabšimi v Evropi," poudarja vodja strokovne skupine za cepljenje Bojana Beovič.

Da bi ustavili epidemijo koronavirusa, ki ima R=3, je potrebna 70 odstotna precepljenost populacije. Če upoštevamo, da cepiva za mladoletnike ni, bi bilo treba zato odraslo populacijo precepiti 85 odstotno. "Le tako bi lahko dosegli zadostno precepljenost," poudarja Luka Renko iz Covid-19 Sledilnika. 
Najvišji delež precepljenosti je v starostni skupini med 70 in 74 let in dosega 64,57 odstotka.  

"Edino, kar potrebujemo, je malo več spodbude za cepljenje"

Medtem, ko je Renko prepričan, da bi bilo treba v Sloveniji število cepljenj na teden podvojiti ali celo potrojiti, Beovičeva poudarja da po podatkih spletne strani ECDC, Slovenija s prvim odmerkom za povprečjem Evrope zaostaja le za 4 odstotne točke, pri drugem odmerku je tik nad evropskim povprečjem.
"Edino, kar potrebujemo, je malo več spodbude za cepljenje," pravi Beovičeva, ki meni, da bi to vlogo morali prevzeti mediji. Renko pa poudarja, da bomo brez aktivnega pristopa k vabljenju posameznikov, cilj težko dosegli.

"Raziskave kažejo, da se več ljudi cepi, če se jih začne aktivno vabiti na cepljenje, brez predhodne registracije. V Sloveniji bi morali spremeniti pristop iz prijave interesa v aktivno vabljenje vseh po prioritetni listi," poudarja Rensko. S tem načinom so visoko, več kot 90 odstotno precepljenost dosegli v Veliki Britaniji.