V škofa je jezuitskega duhovnika in dosedanjega začasnega ekonoma nadškofije Alojzija Cvikla posvetil apostolski nuncij Juliusz Janusz v spremstvu dosedanjega apostolskega administratorja mariborske nadškofije Stanislava Lipovška in upokojenega mariborskega pomožnega škofa Jožefa Smeja. Ob tem je pozval k ponižnosti in solidarnosti, saj je pred nadškofijo še vedno težko obdobje. "Novi nadškof bo, kolikor je mogoče, moral popraviti napake iz preteklosti," je dejal.

Izpovedal svojo vero

"Potem ko smo slišali mnenje kongregacije za škofe, menimo, da si, ljubljeni sin, obogaten s potrebnimi lastnostmi in izkušen v krajevnih cerkvenih rečeh, primeren za vodenje omenjene Cerkve," je v pismu Cviklu, ki ga je prebral nadškofijski kancler kanonik Janez Lesnika, zapisal papež Frančišek. "Pastirsko službo izvršuj tako, da bodo zaupani ti verniki ob mizi Božje besede in evharističnem kruhu marljivi, hkrati pa trdni v veri, veseli v upanju, posebej pa goreči v ljubezni, kraljici vseh kreposti," je dodal.

Po homiliji je nadškof posvečevalec zastavil Cviklu devet vprašanj, ob katerih je ta izpovedal svojo vero in pripravljenost služiti Cerkvi. Med litanijami je ležal pred oltarnimi stopnicami, zatem pa so Janusz, Lipovšek, Smej in ostali navzoči škofje molče položil roke nanj.

Med posvetilno molitvijo sta diakona držala nad glavo novega nadškofa odprto evangeljsko knjigo, kar je znamenje, da je škofovska služba breme in odgovornost. Po maziljenju glave je novo posvečeni nadškof prejel še prstan, škofovsko pokrivalo - mitro in pastirsko palico. Cvikl je sedel na svoj škofovski sedež in bil tako tudi uradno umeščen.

Slovesnosti v mariborski stolnici se udeležujejo številno cerkveni predstavniki, med drugim kardinal Franc Rode, ljubljanski nadškof Stanislav Zore in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) Andrej Glavan. Prav tako so prisotni predstavniki rimskokatoliške cerkve na Hrvaškem, BiH, Avstrije in Slovaške, slovenske evangeličanske cerkve, srbske pravoslavne cerkve in islamske skupnosti, medtem ko so redki predstavniki države. Med politiki sta predsednika SDS Janez Janša in NSi Ljudmila Novak.

Služil vojaški rok

Rojen je bil 19. junija 1955 v Celju, v župniji Nova Cerkev. Prve štiri razrede osnovne šole je začel obiskovati v Novi Cerkvi, nadaljeval pa na Dobrni. Izobraževanje je nadaljeval na mariborski drugi gimnaziji. V tem času je bival v jezuitskem malem semenišču. Maturo je opravil leta 1974. Jeseni istega leta je vtopil v noviciat Družbe Jezusove. Leta 1976 je v Novem mestu odslužil vojaški rok. Leta 1977 se je vpisal na ljubljansko Teološko fakulteto, jeseni 1979 je v jezuitskem kolegiju v Turinu opravljal prakso, bil je vzgojitelj in veroučitelj, opisujejo na strani Jezuiti v Sloveniji. 

Teološke študije je nadaljeval leta 1980 v Rimu na Papeški univerzi Gregoriani. V diakona je bil posvečen 28. marca 1983 v Rimu, v duhovnika ga je 3. julija 1983, v domači župniji posvetil mariborski pomožni škof msgr. dr. Jožef Smej. Kaplansko službo je opravljal v župniji Ljubljana- Dravlje. Še posebej se je pri svojem pastoralnem delu posvečal mladim in zakoncem. S podiplomskim študijem je nadaljeval leta 1988 v Bruslju. V jeseni istega leta je bil imenovan za župnika v župniji Ljubljana- Dravlje. Pomladi 1993 je odšel v Padovo, kjer je zaključil jezuitsko formacijo, 15. avgusta je v Dravljah izpovedal slovesne zaobljube.

Ljubljanski nadškof in metropolit msgr. dr. Alojyij Šuštar ga je imenoval za prvega ravnatelja Jegličevega dijaškega doma v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. P. Cvikl je bil prvi profesor verouka na Škofijski klasični gimnaziji in eno leto tudi pomočnik ravnatelja. Verouk na gimnaziji je poučeval osem let. Pomladi leta 1995 je bil imenovan za provinciala slovenske province Družbe Jezusove  in je to službo opravljal do leta 2001. Leta 2001 je postal rektor Papeškega kolegija Russicum v Rimu. 

Leta 2009 izšla njegova knjiga

Cviklovi strokovni članki se nanašajo predvsem na vzgojno področje. Kot kaplan je pripravil Zvezek prizadevnosti za spodbudo otrokom za povezovanje nedeljske maše in verouka. Sodeloval je pri pripravi učbenika za birmance Pridi Sv. Duh. Dve leti je bil odgovoren za pastoralo mladih v Ljubljani Kot veroučitelj je na Škofijski gimnaziji pripravil prvi osnutek gradiva za predmet verouk. Kot jezuitski provincial je izdal Provincijski načrt, ki naj bi usmerjal delo redovnikov Družbe jezusove v Sloveniji. Bil je med ustanovitelji revije Vzgoja, pri čemer je nekaj časa tudi predsedoval njenemu srokovnemu svetu. Marca 2009 je izšla njegova knjiga Il Padre. Servire nel nascondimento – Maksimilijan Žitnik SJ, v kateri  predstavi življenje in delo svojega sobrata, s katerim je delil zadnja leta življenja v kolegiju. Do leta 2014 je bil voditelj gospodarske komisije v nadškofiji Maribor, župnik v Vitanju in v aprilu 2015 postal mariborski nadškof.