Skupina Panvita je pričela z žetvijo pšenice, a bo letošnja sezona zaradi nedavnega vročega in sušnega obdobja verjetno bolj okrnjena, kot so to pričakovali. Podobno velja za druga žita.

"Na vremenske razmere žal ne moremo vplivati. Suša, toča in druge neprijetnosti so realnost, s katero se soočamo vsi v kmetijskem sektorju," je ob žetvi povedal Branko Virag, direktor družbe Panvita Kmetijstvo ter predsednik sekcije za kmetijska podjetja pri GZS.

So pa v Panviti s partnerskimi kmetijami dosegli dogovor o odkupu pšenice, je dodal Virag in zagotovil, da bo "vsa pšenica, ki jo bomo v Panviti sami pridelali, kot tudi tista, ki jo bomo odkupili od kmetov, ostala v Sloveniji". Poudaril je pomen prehranske varnosti in samooskrbe. 

V Sloveniji pridelamo okoli 90 odstotkov vseh žit za svoje potrebe, pri krušnih žitih, kamor spada tudi pšenica, pa smo 60 odstotno samooskrbni.

"Vroče in suho vreme naredilo svoje"

Kot je pojasnil Virag, so še pred dvema mesecema pričakovali dobro letino, "vendar je vroče in suho vreme naredilo svoje". Letina je tako manjša in nižje kakovosti.

So pa višje odkupno cene - za približno dvakrat toliko kot v lanskem letu. "Nihče ni imun na podražitve, ki vplivajo na cene po celotni prehranski verigi, od cen energentov in elektrike do podražitev vhodnih surovin in fitofarmacevtskih sredstev. Tako kot kmetje, tudi kmetijski in živilski sektor, podjetja, pričakujemo odziv države. Vedeti moramo, da so kmetijska in živilska podjetja ključni steber slovenskega agroživilskega sektorja in proizvedemo več kot polovico komercialnih pridelkov," je prepričan Virag.

Kmetje pa so povedali, da so letos brez težav dosegli dogovor o pridelavi in odkupu pšenice, s katerim so zadovoljni.

"Situacija ni rožnata. Vendar menim, da lahko vsi v žitni verigi, s tvornim in konstruktivnim ravnanjem, ohranimo žitno verigo, ki smo jo zagnali leta 2010 in s tem povezali domače pridelovalce žit ter mlinarje in peke, nepretrgano. Pri tem bo seveda potrebna tudi intervencija države. Vsaka kriza slej kot prej mine. Ne pravim da bo lahko, sem pa prepričan, da je ohranitev žitne verige nujna za nadaljnjo krepitev prehranske varnosti v Sloveniji," je sklenil Virag.

Kmetje ne vedo, kaj storiti

Je pa vladna najava glede odkupa vnesla veliko razburjenja in odprtih vprašanj, poroča Radio Slovenija. Kmetje so za izhodiščno ceno predlagali 400 evrov na tono, medtem ko trenutna borzna cena za krušno pšenico znaša 340 evrov na tono. A že zgolj stroški pridelave naj bi znašali 250 evrov na tono. 

"Po tej najavi se vse, kar vemo, zmede, vse je usmerjeno k tej visoko najavljeni ceni s strani pridelovalcev, 400 evrov, ki je veliko višja, kot so trenutno tržne razmere na eni strani in na drugi izračunana proizvajalčeva cena s strani Kmetijskega inštituta Slovenije," je dejala predsednica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc in opozorila, da se kmetje zdaj sprašujejo, ali naj žanjejo, in čakajo na ponudbo države, ali naj žanjejo in prodajo svojim obstoječim kupcem.

dezurni@styria-media.si