Ideje o krajšem delovnem tednu, ki bi se štel za polni delovni čas, so vse bolj prisotne, a pri nas zakonska ureditev trenutno tega ne ne predvideva. Zakon o delovnih razmerjih v 143. členu določa, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden in ne krajši od 36 ur. V tretjem odstavku navaja, da se lahko z zakonom ali kolektivno pogodbo določi za delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, polni delovni čas, ki traja manj kot 36 ur na teden. 

"V sedanji zakonski ureditvi velja, da če delodajalec in delojemalec skleneta pogodbo za krajši delovnik, to ni pogodba za polni delovni čas, pač pa za krajši delovni čas," pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. 

Cilj 32 ur tedensko 

"Ključna cilja, ki si ju je zadala nova ekipa ministrstva na tem področju, sta, da se tudi za krajši delovnik lahko sklene pogodba za polni delovni čas s polnim obsegom pravic iz dela in sprememba spodnje meje polnega delovnega časa, tako da bo omogočala zaposlovanje za polni delovni čas in ohranitev polnega obsega pravic iz dela tudi za delo v obsegu najmanj šest ur na dan," pravijo na ministrstvu. "V Sloveniji že obstajajo podjetja, ki bi uvedla krajši polni delovni čas, a jim to zakonodaja onemogoča in se morajo posluževati formalno neustreznih obvodov za dosego tega cilja."

Na ministrstvu menijo, da bi dolgoročni cilj moral biti "postopno skrajševanje delovnega tedna na največ 32 ur tedensko, tako da se zagotovi petdnevni tedenski delovnik po šest ur dnevno oziroma štiridnevni delovni teden po osem ur dnevno".

Foto: Hofer Hofer

Oblikovali model specifičen za Slovenijo

V podjetju Hofer praviloma zaposlujejo izključno za skrajšan delovni čas, v povprečju za 30 ur na teden. "Takšen zaposlitveni model imamo tako v Sloveniji kot v tujini, vendar zakonodaja le v Sloveniji zaposlene za krajši delovni čas postavlja v neenakopraven položaj," poudarjajo. Ker so želeli oblikovati kar najbolj optimalne pogoje za zaposlene, so uvedli zaposlitveni model Hofer (po)polni delovni čas, ki je oblikovan specifično za slovenski trg. Model omogoča zaposlitev za polni delovni čas ob hkratni krajši delovni obveznosti. 

Pilotno so model uvedli septembra 2020 in nato testno lani na področju prodaje in logistike. "Do konca leta 2021 je bilo tako v Hofer (po)polni delovni čas vključenih že 95 odstotkov vseh iz omenjenih področji, ki so pri podjetju vsaj dve leti, kar je pogoj za vključitev v zaposlitveni model, in so bili prej zaposleni za krajši delovni čas," povedo in dodajo, da so z letošnjim letom ta zaposlitveni model razširili tudi na področje uprave. Odziv sodelavcev je po njihovih besedah več kot odličen. "Seveda pa je vključitev v zaposlitveni model Hofer (po)polni delovni čas povsem prostovoljna. Nekaterim pa vključitev niti ne odgovarja, saj so poleg v Hoferju zaposleni še kje drugje in tako dopolnjujejo zaposlitev do polnega delovnega časa." Od trenutka vključitve v Hofer (po)polni delovni čas teče polna pokojninska doba, zaposleni pa so upravičeni tudi do regresa za polni delovni čas. 

Foto: Anže Petkovšek Lidl

Izkoristili, kar omogoča zakonodaja

V podjetju Lidl Slovenija so izkoristili možnost, ki jo sedanja zakonodaja že omogoča. S 1. majem so uvedli 36-urni delovni teden kot polni delovni čas za prodajalce in skladiščnike ter viličariste. "Nov zaposlitveni model, ki smo ga poimenovali Lidlova 36-ka omogoča, da je zaposlenim s pogodbo za 36 ur priznana polna delovna in pokojninska doba. Tako bodo vsi pogoji za upokojitev izenačeni s tistimi, ki so zaposleni za 40 ur." 

"Večina prodajalcev v Lidlovih trgovinah je do sedaj delala s krajšim delovnim časom, večinoma 30 ur na teden (pa tudi 25 ali 20, če jim je tako ustrezalo). Večina skladiščnikov in viličaristov pa je bila zaposlena za 40 ur tedensko. S 1. majem smo pri teh delovnih mestih pričeli s postopnim prehodom na zaposlitev za 36 ur na teden. Kljub temu pa lahko zaposleni še vedno izbere možnost zaposlitve s krajšim delovnim časom," pojasnjujejo. Zaposlitveni model po njihovem mnenju ponuja najboljšo možnost za zmanjšanje delovnega časa, ki obenem še vedno omogoča pravice polnega delovnika.

Z vpeljanimi spremembami odgovarjajo na dogajanje na trgu delovne sile. Z Lidlovo 36-ko naslavljajo specifiko slovenske pokojninske zakonodaje. Zaposleni za krajši delovni čas so kljub nadpovprečnim plačam v trgovski panogi v času upokojitve postavlja v bistveno slabši položaj s tistimi, ki so zaposleni za polni delovni čas. V podjetju so med iskanjem morebitnih rešitev znotraj svojega poslovnega modela leta 2016 za vse zaposlene vzpostavili vplačevanje premij za dodatno pokojninsko zavarovanje.

Kakšno je plačilo?

V Hoferju je bila pred uvedbo zaposlitvenega modela Hofer (po)polni delovni čas večina zaposlena za krajši delovni čas, obenem pa so že od vstopa na slovenski trg prejemali nadpovprečna plačila v panogi. "Trenutno plačilo prodajalcev za 30 ur/teden v najvišjem plačilnem razredu znaša 1.372,50 evrov bruto in kljub skrajšanemu delavniku še vedno za kar 27,7 % presega trenutno veljavno zakonsko določeno minimalno plačo za polni delovni čas (40 ur/teden). Zaposleni v prodaji in logistiki tudi v nadaljevanju prejemajo plačilo za krajši delovni čas, ki je bistveno višje od zakonskega za polni delovni čas, z vključitvijo v zaposlitveni model pa jim sedaj pripadajo še pravice zaposlitve za polni delovni čas - polna pokojnina, polni regres, mesečna izplačilo nadur ter predčasna pravica do dodatnih dni dopusta na delovno dobo," pojasnjujejo. 

V upravi so model Hofer (po)polni delovni čas vpeljali letos, kjer je večina zaposlenih za polni delovni čas. Zaposlenim se ob vključitvi v omenjeni model plačilo sorazmerno zmanjša glede na realizirane/oddelane ure, pri čemer je minimalno število ur 27 na teden, pravice polne zaposlitve pa ohranijo. "Ohranitev polnega plačila in krajšega delovnika bi bila tako nepravična v primerjavi do tistih, ki delajo polni delovnik," pravijo. 

dezurni@styria-media.si