"Povišanja plač javnih uslužbencev v zaostreni javnofinančni situaciji ne bo, niti se vlada za ta namen ne more zadolževati," je na današnji novinarski konferenci poudarila ministrica za javno upravo Pavlinič Krebsova in tako ponovila, da javni uslužbenci ne bodo dobili dodatka za odpravo plačnih nesorazmerij, kar je sicer zapisano v kolektivni pogodbi.

"Le še ena v vrsti groženj"
"Napovedana kazenska ovadba zoper ministrico je zelo odmevna novica, pravna podlaga pa je pomanjkljiva. Gre le še za eno v vrsti groženj, ki sem jo prejela v času vodenja socialnega dialoga, ko sem poskušala preprečiti višanje plač," je kazensko ovadbo, ki so vložili sindikati pod vodstvom Janeza Posedija v odgovoru na zahtevo za razvezo 50. člena kolektivne pogodbe za javni sektor, komentirala ministrica.

"V mojem dosedanjem ravnanju ni niti enega elementa kaznivega dejanja. Zoper predlagatelje bom sprožila postopek zaradi vložitve krive ovadbe, saj je ta povsem neutemeljena," dodaja.

Vlada ravnala povsem samovoljno
Sindikati ji sicer očitajo kršitve temeljnih pravic delavcev, zato ker je vsem direktorjem zavodov posredovala dopis, v katerem jih poziva, naj ne izplačajo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij. Upravljavci računalniškega sistema za obračun plač v javni upravi so zato tehnično onemogočili povišanje oktobrskih plač.

Čeprav je vlada po neuspešnem iskanju dogovora o zamrznitvi plač s sindikati javnega sektorja na delovno in socialno sodišče vložila tožbo za razvezo tega člena pogodbe, na odločitev sodišča niso počakali. S tem se po pisanju Financ niso strinjali na ustavnem sodišču in odpravo nesorazmerja so želeli svojim uslužbencem izplačati, a to zaradi blokade sistema ni mogoče.

"Ministrstvo krši predpise"
Generalni sekretar ustavnega sodišča Erik Kerševan je zato opozoril finančnega ministra Franca Križaniča, da si državni organi ne morejo privoščiti zavestne kršitve predpisov o plačah javnih uslužbencev, ne glede na morebitne prihodnje spremembe ali pravne postopke, ki bi nekoč v prihodnje lahko privedli do sprememb zdajšnjih obveznosti.

Da pravna podlaga za obračun in izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij še vedno velja, zato je obveznost treba izpolniti, je prepričano tudi Računsko sodišče.

"Predsednik računskega sodišča je povedal, da gre za mnenje, ki za vlado in druge ni zavezujoče. Vladi ga ni treba upoštevati," je na to odgovorila ministrica in dodala, da je računsko sodišče med drugim dejalo tudi, da bi javni uslužbenci morda morali izplačan dodatek vračati, če bo sodba v prid vladi.