Dogovor. Slovenski zdravnik je na leto na dopustu in izobraževanjih kar 54 dni. To je pokazala anketa, ki naj bi jo ministrstvo za zdravje opravilo med javnimi zdravstvenimi zavodi. Vladna stran, ki se danes sestane s sindikatom zdravnikov Fides, ki ga vodi Konrad Kuštrin, bi zato na mizo lahko dala tudi predlog, naj se za 15 odstotkov zniža odsotnost zdravnikov. Predlagani ukrep bi imel enak učinek, kot če bi zaposlili 150 novih zdravnikov. Finančno pa bi bil ukrep za proračun nevtralen.

Fides išče pogumneže
Fides bo na današnjem sestanku s predsednikom vlade Borutom Pahorjem in ministrom za zdravje Dorijanom Marušičem sicer pojasnjeval, zakaj se z okoli 30-odstotnim znižanjem plačila za dežurstva nikakor ne strinjajo. V Fidesu so zato zdravnike že prejšnji teden pozvali, naj se jim javijo vsi, ki so se pripravljeni javno izpostaviti, da “razložimo vladi in javnosti, kakšna so naša dežurstva, saj si ne predstavljajo”. Si je pa Kuštrin v tem istem pozivu privoščil zapisati tudi, da nihče od slovenskih zdravnikov ni razvrščen v 57. plačni razred. Podatki pa kažejo, da je kar 20 odstotkov od skupno pet tisoč zdravnikov v tem najvišjem razredu.

Brez dodatkov za vodenje
Vladna stran naj bi neuradno pri plačilih za dežurstva menda bila pripravljena nekoliko popustiti in celo še za nekaj mesecev zamakniti uveljavitev sprememb. Ne bo pa popuščala pri tem, kaj se bo v prihodnje štelo v osnovo za plačilo dežurstev. Ta po novem ne bo smela vsebovati dodatkov za vodenje in drugih dodatkov, ki niso povezani z zahtevami dežurnega mesta.

Kaj bi storila vlada?
1. Skrajšanje dopustov in izobraževanj v povprečju za sedem dni.

2. Prenos določenih opravil na druge zdravstvene delavce.

3. Odprava pripravništva in prilagoditev specializacije, da bi se specializanti po šestih mesecih in opravljenem izpitu vključili v dežurno službo.

4. Zmanjšanje administrativnih ovir za zaposlovanje zdravnikov iz tujine.