“V E. Leclercu so pretečenim mini jabolčnim žepkom podaljšali rok porabe za pet dni!” je ogorčen bralec (ime je znano uredništvu). V ljubljanskem Leclercovem centru je po njegovih navedbah kupil žepke devetega maja, z rokom porabe 11. maja. Pod rokom porabe pa je našel staro nalepko, po kateri bi moral žepke pojesti do šestega maja.

“Ne more se zgoditi”
“Kaj  takega se sploh ne more zgoditi,” je prepričan generalni direktor E.
Leclerca Jean-François Higonet. O zadevi  niso bili obveščeni, podobne pritožbe pa po njegovih besedah še niso dobili.

“Primeri, kot je primer vašega bralca, niso  pogosti,” pravijo na inšpektoratu  za  kmetijstvo, gozdarstvo in  hrano. Rok uporabnosti po njihovih besedah  praviloma določi proizvajalec oziroma lastnik blagovne znamke,  ki  ga  ob  upoštevanju varnosti in kakovosti lahko tudi podaljša. Rok se tako lahko podaljša za obdobje, za katero se ugotovi, da ne bo vplivalo na lastnosti živila. “Označevanja s prelepljanjem kot popravki zaradi ustvarjanja zmede oziroma nezaupanja pri potrošnikih ne priporočamo,” pravijo in dodajajo, da bodo zadevo preverili tudi pri trgovcu E. Leclerc.

“Če je kupec doma ugotovil, da je rok izdelka že pretečen, lahko izdelek
vrne v trgovino, ki mu mora vrniti denar,” svetujejo v Zvezi potrošnikov
Slovenije. Po njihovi oceni gre za redek pojav, potrošnik pa se lahko
pritoži na tržno, zdravstveno in kmetijsko inšpekcijo.

“Roke uporabnosti je treba upoštevati,” opozarja strokovnjak za varno hrano Pavel Pollak z Inštituta za varovanje zdravja RS. Potencialno nevarna so tista živila s pretečenim rokom, ki omogočajo hitro rast mikroorganizmov, ki vsebujejo škodljive kemijske ali fizikalne agense, so lahko surova ali toplotno obdelana in živila živalskega ali rastlinskega izvora. Nekaj primerov: meso, ribe, jajca, testenine, riž,  mleko,  zelenjava,  mehki  siri,  mlečni izdelki iz nepasteriziranega mleka.

Pollak svetuje, naj potrošniki v trgovini preverijo rok uporabnosti živil in premislijo, ali bodo živila lahko uporabili tako hitro.