Predlani, torej leta 2020, je bila v Sloveniji prvič krščena manj kot polovica otrok, oziroma le dobrih 38 odstotkov. "Omejitve javnega in verskega življenja, ki jih je povzročila epidemija covida-19, so močno zarezale v zakramentalno življenje slovenskih katoličanov," ugotavljajo pri Slovenski škofovski konferenci. 

Pol manj kot leta 2003

A število krščenih otrok v Sloveniji se je začelo zmanjševati že prej. Leta 2003 je zakrament svetega krsta prejelo 78,48 odstotka rojenih otrok, 2010 pa 61,61 odstotka vseh rojenih otrok. Leta 2019 pa se je vrednost znižala za 10 odstotkov, je razvidno iz poročila Slovenske škofovske konference. 

A glede na povprečje Evropske unije se število krstov ni zmanjšalo najbolj v Sloveniji, še manj krstov je bilo v tem obdobju v Italiji, Nemčiji, na Madžarskem in v Avstriji. 

Epidemija manj vplivala na prva sveta obhajila

Leta 2020 je bilo 11,4 odstotka otrok manj pri prvem svetem obhajilu kakor leta 2019. "Omejitve zaradi epidemije so manj prizadele podeljevanje prvega svetega obhajila, saj so ga župnije načrtovale dlje časa in praznovanje ustrezno prilagodile ter umestile v obdobje, ko je bilo možno varno obhajati svete maše," pravijo pri Škofovski konferenci. 
Število podeljenih prvih svetih obhajil se je v obdobju  2000–2019 sicer znižalo za 37 odstotkov, kar je več kot na ravni celotne Evropske unije. Še manj prvih svetih obhajil ej bilo na Madžarskem, Poljskem, Slovaškem, Češkem in v Nemčiji. 

Birm za polovico manj kot povprečno v Evropski uniji

Glede števila birm v tem obdobju Slovenija še bolj odstopa od povprečja Evropske unije. Medtem, ko se ja na ravni EU število birm znižalo za 26,25 odstotka, se je v Sloveniji zmanjšalo za 50,1 odstotka, kar je največje zmanjšanje v celotni Evropski unuiji. Sloveniji sledi Slovaška, kjer se je število birm zmanjšalo za 48, zodstotka. Število birm je v obdobju 2010–2020 zmanjšalo za 32,5 odstotka.

Tako kot za krst velja tudi za prvo sveto obhajilo, da je k njemu z leta v leto pristopilo manj otrok. Tudi na podeljevanje zakramenta svete birme epidemija ni bistveno vplivala, saj so priprave nanj običajno dvoletne, zato so župnije organizirale svete maše v tistem času, ko je bilo možno obhajati zakrament ob upoštevanju vladnih navodil in priporočil NIJZ.

Cerkvenih porok le še 30 odstotkov

Število sklenjenih krščanskih zakonov se je zmanjšalo s 3.239 leta 2010 na 1.664 v letu 2020. Odstotek sklenjenih cerkvenih porok se je glede na civilne na letni ravni znižal z 49,62 odstotka na na 31,91 odstotka. Število cerkvenih porok se je v Sloveniji zmanjšalo manj kot na celotni ravni EU. V Sloveniji je bilo tako, če primerjamo leto 2000 in leto 2019 43,3 odstotka manj, v EU pa 52,76. Najbolj se je število cerkvenih porok zmanjšalo v Italiji, za 58,5 odstotka.  

Medtem, ko so se številke glede zakramentov znižale pa se je povečalo število cerkvenih pogrebov, ki jih je bilo leta 2020  10,03 odstotka več kot leto prej. 

Novomašnikov vse manj

V analiziranem desetletju 2010–2020 se je število škofijskih duhovnikov v Sloveniji zmanjšalo za 17,55 odstotka, največ v Nadškofiji Maribor (–21,7 %), najmanjši pa v Škofiji Murska Sobota (–6 %).

V pregledu števila novomašnikov v Sloveniji od leta 1945 do leta 2020 lahko opazimo izrazit porast med letoma 1965 in 1977. Vrhunec s kar 56 posvečenimi duhovniki je bil leta 1973, 20 let kasneje pa le še 20. Število novomašnikov je bistveno začelo upadati po letu 2007, tega leta jih je bilo le še 16, nato pa leta 2019 in 2020 le še po 6.  

V obdobju 2000–2020 je 27 duhovnikov zapustilo kleriški stan, posvečenih pa je bilo 222 škofijskih in redovnih duhovnikov. Stanje klera se je tako zmanjšalo za 139 oseb.