Vlada smiselno sledi sistemskim rešitvam iz novele zakona o poslancih, ki jo je DZ sprejel 15. junija. Poslanci so takrat višino svojih nadomestil znižali za 20 odstotkov. Dolžina prejemanja nadomestila pa se je skrajšala z enega leta na šest mesecev oziroma na največ eno leto za tiste poslance, ki so bili v DZ več zaporednih mandatov.

Parlamentarna mandatno-volilna komisija je takrat vladi predlagala, naj se čim prej loti sprememb zakonov, ki urejajo pravico do nadomestila za druge funkcionarje, kot so ustavni sodniki, vrhovni državni revizorji in varuh človekovih pravic.

Nadomestila so urejena v zakonodaji

Nadomestila za te funkcionarje so namreč urejena v področni zakonodaji. Vlada je tako na današnji seji za obravnavo v DZ pripravila novele zakona o funkcionarjih v državnih organih, o varuhu človekovih pravic ter o ustavnem in računskem sodišču.

Tako bo denimo tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik po koncu svojega mandata, če bo zakon sprejet, upravičena do nadomestila v višini 80 odstotkov zadnje plače na funkciji, takšno nadomestilo pa bo lahko prejemala največ osem mesecev po koncu mandata.

Ustavnim sodnikom bodo nadomestilo le znižali

Medtem pa se ustavnim sodnikom po predlogu zakona nadomestilo le znižuje, še vedno pa ga bodo lahko prejemali leto dni.

Enako kot za poslance velja za varuha človekovih pravic, da se mu lahko doba prejemanja nadomestila lahko podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev, a največ za šest mesecev, medtem pa je pri ustavnih sodnikih ta čas leto dni.

Ustavni sodnik, ki mu je funkcija prenehala prej kot v enem letu od izvolitve, pa ni upravičen do nadomestila plače, predlaga vladni predlog zakona. Pri poslancih in varuhi človekovih pravic je ta rok določen pri šestih mesecih od izvolitve.