"Presenečen in razočaran sem nad tem, da nadzorni svet ni upošteval mnenja kolektiva," svojo razrešitev komentira Darijan Košir. "Domneval sem, da je sporočilo tako močno za lastnike, da bodo ustavili postopek razrešitve," dodaja. Namesto, da bi upoštevali poslovni interes, so se odločili v skladu z drugimi interesi, opozarja Košir, in ti bodo kmalu prišli na dan.
Nadzorni svet Dela pod vodstvom Marjete Zevnik iz Pivovarne Union se je namreč odločil, da ne bo prisluhnil 65 odstotkom zaposlenih, ki podpirajo dosedanjega odgovornega urednika Darijana Koširja, in dal prav predsedniku uprave Juriju Giacomelliju, ki je predlaga Koširjevo razrešitev. Mnenje aktiva namreč za upravo in nadzornike ni zavezujoče.
"Novinarji so ponovno razočarani, da niti novi lastniki ne upoštevajo volje kolektiva," je razrešitev komentiral predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu Brane Piano. "To ni dobro za razpoloženje v hiši. Kot član nadzornega sveta mislim, da je to slaba poslovna poteza v tem trenutku," pravi.
Že v sredo pa je opozoril, da se je do zdaj vedno izkazalo, da če je vodstvo razrešilo nekoga, ki je deležen podpore zaposlenih, je začela padati naklada časopisa.
Vodja aktiva Delovih novinarjev Janez Markeš nam je povedal, da bo najprej povprašal člane aktiva, kaj si mislijo o odločitvi nadzornikov, nato pa bodo verjetno v roku dveh ur podali izjavo.
Giacomelli, ki je predlagal razrešitev, pa pravi, da bo zdaj pripravil seznam možnih kandidatov za novega odgovornega urednika v roku treh tednov.
Kot Koširjevo naslednico se je sicer omenjala Romano Dobnikar Šeruga. "Danes tega ne bi rada komentirala, sem na dopustu, tako da niti nisem v toku dogodkov," nam je povedala po telefonu. Menda pa ni več tako resna kandidatka, kot je do zdaj veljalo. Neuradno naj bi bila največja težava, da ne uživa zadostne podpore kolektiva.
Moralna in finančna bremena preteklosti
Iz Dela so sicer poslali uradno sporočilo za javnost, v katerem so zapisali, da je razrešitev "skladna s procesom kadrovske prenove v vodstvu družbe, ki želi vzpostaviti učinkovito timsko delo pri vodenju družbe in osrednjega neodvisnega slovenskega časnika". Tako naj bi se rešili tudi finančnih in moralnih bremen iz preteklosti, še pravijo na Delu.
Situacija ni idealna
"V idealni situaciji bi pričakovali, da so poteze uprave skladne z mnenjem aktiva. Dejstvo pa je, da situacija v tiskanih medijih ni idealna, zaradi česar si uprave jemljejo pravico, da se odločijo drugače od izraženega stališča novinarskega aktiva," pravi novinar Ali Žerdin. Kot pravi, ima relativno malo slovenskih medijev urejeno tako, da mnenje aktiva zavezuje upravo, kljub temu pa meni, da kritično poročanje ni možno le v medijih, ki imajo inštitut soglasja.