Zato predlaga, da se z odlokom določi, da morata biti na poljih, kjer raste koruza, vsaj dva metra praznega prostora med poljem in cestiščem. "Menim, da bi bila na ta način preglednost cest na teh območjih veliko večja," dodaja.

"Če je polje preglednosti ob državni cesti kakorkoli omejeno, je treba na to opozoriti upravljalca ceste oziroma pristojnega inšpektorja za ceste," pravijo na Direktoratu za ceste na prometnem ministrstvu.

Za državne ceste je pristojen Prometni inšpektorat RS, za občinske pa občinski inšpektor za ceste. Zakon o cestah med drugim določa, da je prepovedano orati na razdalji manj kot en meter od roba cestnega sveta.

Kazen petsto evrov

"Poleg tega v območju nivojskega križišča državnih cest, državne ceste z občinsko cesto, z železniško progo ali v območju cestnih priključkov na državno cesto ter na notranjih straneh cestnih krivin ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte ter storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča in priključka," opozarjajo.

V primeru kršitve se lastnik kaznuje z globo petsto evrov, enaka prepoved pa velja tudi za občinske ceste.

Kdo je kriv za nesrečo?

"O krivdi kmeta za prometno nesrečo je pavšalno nemogoče govoriti," so dejali na direktoratu. Če bi prišlo na cestnem odseku, ki je nepregleden zaradi koruze, do nesreče, bi bilo treba vprašanje krivde ugotavljati glede na predpise in dejansko stanje.

"Za samo prometno nesrečo načeloma odgovarja voznik osebnega avtomobila oziroma povzročitelj nesreče," pojasnjujejo. Je pa lahko njegova krivda zmanjšana zaradi drugih dejavnikov, kot je na primer slaba preglednost ob cesti.