“Odkrite konkretne pomanjkljivosti v nacionalnem sistemu integritete ter prevelik razkorak med zakonodajo in prakso odpirajo vedno več možnosti za korupcijo,” pravijo v društvu Integriteta, kjer so preverjali 13 ključnih stebrov v družbi. Najslabšo oceno je dobila civilna družba, najboljšo pa Državna volilna komisija.

Korupcija med tožilci

“Civilna družba je najbolj ogrožena zato, ker je finančno podhranjena, vlada pa je hkrati ne posluša, zato se njena vloga v praksi ne more uveljaviti,” razlaga Simona Habič iz Integritete. Drugo najslabšo oceno so dobili organi pregona. Raziskava, ki se je osredotočila na ocenjevanje sistemskih pogojev za zagotavljanje integritete, kaže, da je “policija deloma uspešna pri proučevanju in preprečevanju lastne korupcije”, medtem ko se tožilstvo “s tem praktično ne ukvarja”.

Problematične mreže

Razmeroma nizko oceno so dobile tudi politične stranke. Strokovnjaki največjo težavo vidijo v netransparentnem financiranju in problematiki zagotavljanja učinkovitega nadzora nad njihovim finančnim poslovanjem. Tudi sicer menijo, da je nadzor nad udejanjanjem zakonodaje premajhen, zato je “v sistemu dopuščeno neprimerno, neetično in nesprejemljivo obnašanje ključnih odločevalcev in članov političnih strank”, pravijo v Integriteti. V raziskavi ugotavljajo tudi, da je veliko težav pri uspešnem boju s korupcijo povezanih s pomanjkanjem sredstev.

Analiza poleg tega razkriva, da je bil v Sloveniji sprejet “cel kup predpisov, ki ustrezajo neformalnim mrežam”. Rešitve vidijo v politični volji, da se loti 
problema korupcije.