Danes minevata natančno dve leti, odkar je CSD Velenje dečka, ki sta po smrti mame živela pri babici in dedku, odpeljal in ju namestil v rejniško družino. Mesec kasneje je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zavrnilo vlogo babice za opravljanje rejništva, ki jo je oddala pred odvzemom. Pri tem je upoštevalo mnenje Centra za socialno delo Velenje.

Glede te odločitve je aprila lani odvetnik Velimir Cugmas v imenu babice Marije Otorepec vložil tožbo na mariborsko upravno sodišče, ki je odločalo vse do februarja letos.  

Sodišče prvič odločalo o podelitvi rejništva babici

To je bila prva tožba, v kateri se je vsebinsko odločalo o tem, ali je 57-letna Otorepčeva primerna za rejnico. Mariborsko upravno sodišče je ugotovilo, da ni in s tem pritrdilo pristojnemu ministrstvu, ki je babici velenjskih dečkov zavrnilo vlogo za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejništva, ker to ne bi bilo v največjo korist otrok.

"Rejništvo pri Mariji Otorepec ne bi bilo v korist otrok"

"Otrokove koristi morajo biti glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki. Izhajajoč iz razumevanja otrokove koristi kot zadovoljevanje njegovih materialnih, čustvenih in psihosocialnih potreb z ravnanjem, ki ga okolje sprejema in odobrava ter kaže na skrb in odgovornost do otroka, ob upoštevanju njegove osebnosti in želja, sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka sklepa, da izvajanje rejništva pri Mariji Otorepec ne bi bilo v korist obeh otrok," se glasi odločitev sodišča. 

Skrbnica otrok, ki ju spremlja od aprila 2016, je povedala, da sta otroka rejniško družino sprejela, se navezala na rejnico in sprejela novo okolje. 

Otroka kažeta posebnosti

Sodišče ugotavlja, da kažeta otroka kognitivne, čustvene in vedenjske posebnosti, ki imajo deloma vzrok v neugodnih razmerah med njunim odraščanjem pred družinsko tragedijo in po njej. Zaradi tega je njuna vzgoja še bolj zahtevna in to je pričakovati še naprej v njunem odraščanju in razvoju. 

Sodišče je na podlagi mnenj sodnih izvedencev razsodilo, da tožnica v dolgoročni perspektivi ne bi zmogla dovolj uspešno opravljati vzgojnega poslanstva, saj gre za zahteven primer in dolgo časovno obdobje.

Sodniki so upoštevali tri izvedenska mnenja, enega, ki je bilo postavljeno prav za ta postopek, in dve, ki sta bili izdelani za že druge postopke.

Čustvena vez naj ostane

Sodišče meni tudi, da je za otroka dolgoročno koristno, da bi ohranila čustveno vez s starima staršema in drugimi ožjimi sorodniki ter da sta tožnica in njen partner sposobna in primerna za dejavno vlogo in poslanstvo starih staršev v življenju vnukov, kar lahko opravljata v resnično korist otrok. Babica in dedek se z vnukoma srečujeta dvakrat mesečno.

Otrok za mnenje niso vprašali

Odvetnik Velimir Cugmas je zoper sodbo za svojo varovanko vložil pritožbo, v kateri sodišču očita, da je sodba nekonkretizirana in da sodišče ni upoštevalo dokaznih predlogov po zaslišanju vzgojiteljic iz vrtca, psihologinje in zdravnikov. Prav tako svojega mnenja nista mogla izraziti mladoletna otroka. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče RS.

CSD babici kratil človekove pravice

Oktobra 2016 je Vrhovno sodišče pravnomočno odločilo, da je bilo z odvzemom vnukov poseženo v ustavno varovano pravico tožnice do družinskega življenja. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da je CSD preuranjeno posegel in otroke odvzel starim staršem, saj bi najprej moral počakati na odločitev ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ali dajo starim staršem dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti.

Slovenija Vrhovno sodišče: Odvzem velenjskih dečkov iz vrtca nezakonit, babici kršene ustavne pravice

Cugmas je takoj za tem vložil tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP), kjer je primer dobil prioritetni vrstni red.