Pravoslavni kristjani božič praznujejo 7. januarja. Nekatere pravoslavne cerkve namreč niso priznale koledarja, znanega kot gregorijanski koledar, ki ga je leta 1582 uvedel papež Gregor XIII., in še danes uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja 13 dni. V skladu z julijanskim koledarjem slavijo verniki v Srbiji, Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji, pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu.
Na predvečer božiča, badnji dan, ki pomeni bdenje ali pričakovanje, bodo pravoslavni kristjani zažigali hrastova polena oziroma veje, ki jih imenujejo badnjak. Badnjak, ki ga ponesejo v vsak dom, je znamenje novorojenega Jezusa, ki je prav tako prišel v vsak dom, je pojasnil paroh Peran Bošković.
V domove bodo namesto bleščic nanesli tudi slamo ter tako simbolično ustvarili prostor, v kakršnem se je pred dva tisoč leti rodil Jezus. Po pravoslavnih cerkvah danes dopoldne in popoldne potekajo bogoslužja, praznik bodo pričakali s polnočnicami, bogoslužja pa bodo potekala tudi na božično jutro.
V Ljubljani bo polnočnico vodil Bošković, slovesnosti pa bodo potekale tudi po cerkvah v Celju, Mariboru, Kopru, Novi Gorici, Novem mestu in Kranju.