S 14. septembrom začenja veljati novost z zakona o pravdnem postopku, ki naj bi omogočala učinkovitejše vročanje sodnih pisanj. Po novem bo tako moral naslovnik ob prevzemu enega pisma sodnega pisanja moral prevzeti vsa, ki ga čakajo na pošti.

"Uslužbenec pošte ob dvigu pisanja preveri, ali naslovnika na pošti čaka še kakšno sodno pisanje. V takem primeru uslužbenec pošte vsa sodna pisanja, ki se vročajo osebno, izroči naslovniku. Če jih naslovnik noče sprejeti, se šteje, da je odklonil sprejem pisanja," je postopek opisal predstavnik pravosodnega ministrstva Boštjan Lajovic in nadaljeval, da bo enako veljalo tudi v primerih, ko je naslovnik s pošto dogovorjen, da se mu pošta vroča v poštni predal, in bo naslovnik z obvestilom, ki mu je bilo puščeno v poštnem predalu, prevzemal eno od sodnih pisanj.

Obvezen prevzem sodnih pisanj je po pojasnilih pravosodnega ministrstva tako nujen tudi za pisma, za katere 15 dnevni rok za prevzem še ni pretekel in pisanje, za katero rok še ni začel teči, a se že nahaja na pošti.

V primeru, da bo torej naslovnik zavrnil sprejem sodnih pisanj, pa bo uslužbenec pošte na vročilnico zapisal dan, uro in razlog, zaradi katerega je naslovnik odklonil pisanje, s tem pa se bo štelo, da je bila vročitev v tistem trenutku opravljena.

Kaj pa e-pošta?

Namesto navadne pošte je že več let mogoče sprejemati sodna pisanja tudi po elektronski pošti, a le če to želite sami. "Stranka lahko sodišču sporoči, da želi vročitev pisanj po elektronski poti v varen poštni predal, katerega naslov navede v vlogi," narekuje zakon, ki ob tem določa, da je navedeni naslov varnega poštnega predala je enakovreden naslovu prebivališča oziroma sedežu stranke.

Zgoraj opisane spremembe so se po pojasnilih ministrstva za pravosodje zgodile, da bi omogočile učinkovitejše vročanje sodnih pisanj. Od datuma vročitve so namreč pomembni vsi nadaljnji roki v sodnih postopkih.

Izogibanja in založeni listki

Javno bolj znani so sicer primeri izogibanja sodnih pisanj v kazenskih primerih, kjer pa omenjen predpis ne velja, saj postopek tam ureja zakon o kazenskem postopku. Na primer Igorja Bavčarja in Boška Šrota je, po tem ko nista prevzela pošte, več tednov s pravnomočno sodbo, zaradi katere bi morala v zapor, iskal še pooblaščeni vročevalec.

Tudi Janezu Janši večkrat "ni uspelo" prevzeti sodnih pisanj. Pravnomočno sodbo v zadevi Patria pa so Janezu Janši na primer po več neuspelih poskusih na koncu vročili kar pred obravnavno dvorano, kjer je potekala pravda SDS proti časopisni hiši Delo.

V zadnjem primeru pa je Janša trdil, da je odgovor na zasebno tožbo novinarke RTV Mojce Pašek Šetinc - Prvak SDS je bil obsojen na plačilo 6000 evrov. - zamudil iz upravičenih razlogov. Češ, da je bil lani od 23. julija do 16. avgusta na dopustu z družino v Bovcu, nato pa od 17. avgusta do konca avgusta na morju na Hrvaškem. V tem času mu je sodišče skušalo vročiti tožbo. Janša je tudi trdil, da glede poskusa vročitve ni dobil obvestila. Janša je sicer dopuščal možnost, "da je bilo obvestilo o pošiljki med reklamami, a da ga niso videli, ko so se vrnili z dopusta". 

Naslovnike ZPP pisem opozarjamo, da so torej po novi ureditvi ob prevzemu enega ZPP pisma dolžni sprejeti vsa ZPP pisma , ki jih čakajo na pošti v trenutku, ko prevzemajo eno izmed teh pisem. Zakon namreč določa, da se v primeru, če naslovnik pisanj, ki mu jih na opisan način izroča uslužbenec pošte, noče sprejeti, šteje, da je odklonil njihov sprejem.

Ministrstvo za pravosodje