“Grafist na neki parceli na Serminu, ki ni uradni zbirno-predelovalni center, že eno leto na črno odlaga gradbene odpadke, veliko je nevarnega asfalta,” pravi naš vir, ki želi ostati neimenovan, in dodaja: “V zadnjem času so tu končali tudi odpadki, nastali pri rušitvi penziona Čeligo. Zemeljski izkopi pa končajo tudi v Dragonji znotraj Nature 2000.”

Naš sogovornik se sprašuje, kako je mogoče, da upravne enote izdajajo gradbena in upravna dovoljenja, saj je pogoj zanje ustrezna dokumentacija glede ravnanja z gradbenimi odpadki, opozarja pa tudi na (ne)odgovornost občin in javnih podjetij, ki so v več primerih investitorji.

Ante Guberac, večinski lastnik Grafista, ki je blizu Borisu Popoviču, ni zanikal, da na Serminu odlagajo in meljejo gradbene odpadke, niti da je motiv nižja cena: “To za nas dela podjetje Godina iz Kozine, ki je vpisano v evidenco zbiralcev gradbenih odpadkov. Kaj je tu spornega?” Ali je sporna lokacija, smo hoteli preveriti na okoljskem inšpektoratu, a odgovorov še nismo dobili. Da je gradbene odpadke prevzel Godina in da je vse zakonito, nam pove tudi Rajko Žigante, direktor družbe Makro 5 gradnje, ki gradi novo rezidenco Čeligo.

Nihče ni nedolžen
Brigita Šarc z Agencije RS za okolje nam je potrdila, da je ravnanje z gradbenimi odpadki posebno pereč problem prav na Obali in da pri tem noben gradbeni mogotec, tudi uradni predelovalci, ni povsem nedolžen.

“Na Obali je težava pomanjkanje zemljišč za odlaganje, zato primeri, ko se ravna kar po domače, so, čeprav se stanje izboljšuje,” pravi Šarčeva, ki pričakuje tudi večjo pozornost upravnih enot.