Danes poteče rok za vložitev kandidatnih list za evropske volitve, ki bodo 9. maja. Z vstopom stranke Zeleni Slovenije, kjer bo nosilec odpadnik Svobode Klemen Grošelj, na listi pa sta se mu pridružila tudi nekdanja poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek in Aleksander Merlo, ki naj bi sprva prav tako kandidiral pri Svobodi ter neparlamentarne stranke Vesna, ki jo s precejšnjimi možnostmi za izvolitev vodi Vladimir Prebilič, bodo glasovi na levi sredini precej razpršeni. "Vsekakor bodo izgubile stranke, ki so navedenim politično-ideološko blizu, torej pri Zelenih in Vesni bo drobljenje glasov bolj prizadelo stranke trenutne vladajoče koalicije kot pa opozicije," pravi politolog Miro Haček. 

Foto: Anže Petkovšek Vladimir Prebilič

"Vložene liste kažejo, da ob postopnem zorenju strankarskega sistema hkrati ostaja zelo močan segment predpolitičnega egotripaškega mišljenja, ki je pomembna sestavina slovenske politične kulture," pravi politolog Igor Lukšič.

Zeleni zatočišče za za "užaloščene ljudi"

Grošelj, Šetinc Pašek in Merlo bodo tako nastopili na listi stranke, katere predsednik je nekdanji član SDS Andrej Čuš. Zelenim nekateri tudi očitajo, da niso zelena stranka so brez političnega kapitala. "Ta lista je pa sploh nekakšen unikum, saj je predsednik stranke gospod Čuš, ki je bil še dve leti nazaj državni sekretar v tretji Janševi vladi, sedaj pa na listo prihajajo ljudje, ki jih je PV Golob "vrgel čez ramo". Zdi se, da je stranka Zeleni zgolj politično orodje za to, da lahko politično užaloščeni ljudje spet vstopijo v politično tekmo za Evropski parlament, potem ko sta jih Gibanje Svoboda in še posebej predsednik vlade razočarala in na nek način izigrala," meni Haček.  

"Niso brez upa v slovenski politični situaciji obupa"

Politolog Igor Lukšič možnosti za izvolitev evropskega poslanca pripisuje tudi gibanju Resnica, ki je na svoji listi zbralo nekaj prepoznavnih osebnosti. "V obstoječem antipolitičnem ravnanju Svobode, ki je postrgala vse politično neorinetirane antijanšiste na parlamentarnih volitvah, obstajajo možnosti, da bo katera od neparlamentarnih brezbarvnih (to je sredinskih) strank dobila evropskega poslanca. Resnica in Vesna sta ta hip morda temu najbližje. Tudi t.i. Zeleni, ki so izbor odpadnikov SDS, LMŠ, Svobode niso brez upa v slovenski politični situaciji obupa," pravi Lukšič. 

SLS grozi, da ostane brez statusa parlamentarne stranke

Po tem, ko sta SDS in SLS lani oblikovali skupno listo iz katere so bili izvoljeni trije poslanci, Milan Zver in Romana Novak iz SDS ter Franc Bogovič iz SLS, letos povezovanje ni uspelo niti na desnici. "Tako so se odločile, sam bi jim svetoval drugače. Vsaj pri NSi in SLS se zdi, da bi lahko obe s povezovanjem predvsem pridobili, zdaj pa se lahko zgodi, da bo vsaj SLS ostala brez poslanskega mandata in s tem tudi brez statusa parlamentarne stranke, to pa najbrž ni posebej dobro niti za NSi in tudi SDS," meni Haček. 

Foto: Saša Despot Janez Janša Urška Bačovnik Janša Romana Tomc Anže Logar SDS

Zadnja anketa SDS napoveduje ponovno zmago na evropskih volitvah in celo enega kandidata več, torej štiri. "Imamo dve parlamentarni opozicijski stranki, obe na desni ali desni sredini, ki sta stalnici in ni nobenega razloga, da se na volitvah povezujejo na enotni listi. Obe imata velike možnosti, da dobita svoje poslance, zlasti SDS, ki je doslej vedno zmagovala in pogosto nudila zatočišče na svoji listi tudi prišlekom iz obrobnih desnosredinskih strank," pravi politolog Lukšič. 

SLS za podporo na parlamentarnih volitvah

Nosilec liste SLS je nekdanji predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenija Peter Gregorčič. "Desnosredniska SLS kot marginalna neparlamentarna stranka je z novim predsednikom poskusila s svojo listo predvsem zato, da v kampanji opoziri nase in morda pridobi potrebno podporo za parlamentarne in lokalne volitve. Če bi spet sprejela ponudbe katerekoli od obeh močnejših strank na svojem polu, bi se dokončno vdala v usodo, da je izhlapela," meni Lukšič.

"V tej situaciji, ko slovensko t.i. levosredinsko gibaje Svoboda okliče Ursulo von der Leyen, bivšo ministrico za obrambo Nemčije iz desnosredinske konservativne evropske opcije in donedavno visoko postavljeno funkcionarko CDU, za svojo top izbiro za ponovno vodenje evropske komisije, je veliko vprašanje, katere stranke naj bi se združevale na evropski volitvah. Takšna Svoboda nima nobene povezovalne energije in je po via fakti tako postavljenih ciljev predstavnica popolne zmede, ki pa si je na evropski ravni ne želimo več," pravi politolog Igor Lukšič.

Foto: Facebook/Uroš Lipušček Uroš Lipušček

V podobni vlogi kot SLS so levosredinske neparlamentarne stranke, pravi Lukšič. "Na parlamentarnih volitvah so bile prekratke, imajo pa voljo po obsotju in novem naskoku." Na prizorišču se je tako ponovno pojavila stranka upokojencev Desus, ki je skupno listo sestavil z Dobro državo. Nosilec liste je nekdanji dopisnik RTV Slovenija, publicist, analitik in predavatelj Uroš Lipušček. "Desus se je odločil za svojo listo, s katero skuša oklicati, da še ni vrgel puško v koruzo," pravi Lukšič in dodaja: "Izvenparlamntarne t.i. stranke si iščejo kandidate, ne da bi prej sploh bili del kakšnega skupnega premisleka o ideji nastopa na listi in njihove vloge v EU ob morebitni izvolitvi. Torej te liste niso liste stranke, ki posoja ime za nekaj ambicioznežev, ki upajo, da se bodo tako prebili v javnost za hip volitev, najbolj naivni med njimi pa celo upajo na mastno evropsko plačo, ki jim je kot kaže edini pritlehni motiv."

sergeja.hadner@styria-media.si