V sredo je namreč na eDavkih opazila opomin zaradi neplačanih prispevkov, jih popoldne takoj plačala, a po preverjanju na Zavodu za zdravstveno zavarovanje ugotovila, da je njeno zavarovanje že blokirano.

Uradno se temu reče zadržanje pravic, dokler so zadržane, je pacient razen za nujne storitve samoplačnik, ko so prispevki poravnani, pa lahko uveljavlja povračilo.

Njena velika sreča sta v začetku meseca finančna uprava in ZZZS uvedla dnevno izmenjavo podatkov o neplačnikih, prej je potekala tedensko. Če si torej plačal prispevke na dan, ko je potekalo obveščanje, bi bil po starem ZZZS šele čez en teden obveščen o tem, v vmesnem času pa bi bile pravice zamrznjene. Zdaj je sistem bistveno boljši.

"Vsa plačila zavarovancev, ki se pri FURS-u dnevno evidentirajo v njihovih poslovnih knjigah in s tem vse spremembe glede dolžnikov, se naslednji delovni dan odrazijo tudi v evidenci obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma se odpravi zadržanje pravic. Skladno z dogovorom nam podatek o dolžnikih prispevkov FURS pošilja vsak delovni dan. Na podlagi teh podatkov se izvede zadržanje pravic oz avtomatična odprava le-tega," so nam pojasnili na ZZZS. Kljub temu lahko od plačila so odmrznitve zavarovanja mine nekaj dni.

Tudi če deset let redno plačuješ …

"Deset let redno plačujem prispevke, enkrat sem pozabila in so mi zamrznili zavarovanje," je besna bralka. Limit, ko se pravice zamrznejo, je namreč ZZZS postavil pri 60 evrih, medtem ko so mesečni prispevki samostojnega podjetnika za zdravstvo precej čez sto evrov, kar pomeni, da do zamrznitve pripelje že en neplačan račun.

"Meja za zadržanje pravic je naravnana na najšibkejše zavarovance, ki so zavarovani po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ (osebe s stalnim prebivališčem v RS, če ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje po eni izmed točk iz tega odstavka in si same plačujejo prispevek). Mesečni prispevek za te zavarovance znaša 25,06 €, meja za zadržanje pravic pa je določena v višini trimesečne zamude s plačilom prispevka. Smiselno je upoštevan tudi zakon o davčnem postopku, po katerem se davčna izvršba ne začne, če znesek davka ne presega 25 €," pravijo na ZZZS, kjer se sicer presenetljivo zavzemajo, da se zamrznitev zdravstvenih pravic ukine.

ZZZS bi ukinil zamrzovanje pravic

"Menimo, da je potrebno ob reformi zdravstvenega sistema, predvsem pa v novem Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), katerega pripravlja pristojno ministrstvo, institut zadržanja pravic odpraviti in tako zagotoviti vsem zavarovancem univerzalnost zavarovanja in dostopnosti do pravic. Ob tem pa je potrebna dosledna izterjava neplačanih prispevkov," pravijo.

Na dan 31.12.2019 je imelo neplačane prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje in posledično zadržane pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (dolg nad limitom 50 EUR) 6.434 oseb (6.328 zavarovancev in 106 po teh zavarovancih zavarovanih družinskih članih - zakonci), ki so imele zaradi neplačanih prispevkov zadržane pravice več kot eno leto. V primerjavi s stanjem pred 6 leti je teh oseb bistveno manj, saj je bilo na dan 31.12.2013 teh oseb 10.859.

Dodajajo, da je v Nemčiji, Avstriji in Belgiji po nekaj tednih, mesecih ali najkasneje po enem letu neplačevanja prispevkov za socialno varnost za neplačnika obvezno uveden stečajni postopek.

Zadržanje sicer določa Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, za katerega je pristojno ministrstvo za zdravje, izvajata pa ga finančna uprava in ZZZS.

Konec leta so imele fizične osebe do ZZZS 64 milijonov evrov dolga, pravne pa slabih 37 milijonov evrov.

Pravice se zadržijo tistim, ki sami plačujejo prispevke (samostojnim podjetnikom, kmetom, osebam, ki opravljajo samostojni poklic...), pravice pa se z izjemo otrok zadržijo tudi družinskim članom, če so zavarovani po njih. Ko nimajo poravnanih obveznosti iz naslova prispevkov, lahko uveljavljajo na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja le nujno zdravljenje.

"Zaposleni, ki jim prispevek plačuje delodajalec nimajo zadržanih pravic, če delodajalec ne plačuje prispevkov, saj navedeni zakon tega ne določa. Predvidevamo, da se je zakonodajalec tako odločil, ker zaposleni, kot šibkejša stranka v delovnem razmerju nimajo vpliva na dejanja delodajalca in posledično ne morejo nositi odgovornosti, če prispevkov delodajalec ne plača," pravijo na ZZZS.

janez.zalaznik@zurnal24.si