Po protestih 24. marca, ko so kmetje s traktorji preplavili Slovenijo, se je Sindikat kmetov Slovenije v začetku aprila sestal s predsednikom vlade Robertom Golobom in kmetijsko ministrico Ireno Šinko. Osrednja tema pogovora so bile zahteve kmetov in težave, s katerimi se srečujejo v kmetijstvu.

Med drugimi so kmetje zahtevali revidiranje ter ponovno proučitev in zmanjšanje območij Nature 2000. Dejali so še, naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja, ter da naj se kmetov ne obremenjuje z novimi davki. Med drugim so zahtevali tudi uskladitev vseh neposrednih plačil in ostalih sredstev z inflacijo, ter da se kmetijstvu namenjena sredstva skupne kmetijske politike v celoti obdržijo v kmetijstvu oziroma kmetijskem sektorju.

Sami so razmere označili za kritične in čeprav naj bi se delovna skupina sestajala tedensko, so kmetje že obupali in napovedali, da bodo nadaljevali z aktivnostmi.

Ključnih rešitev ni na spregledu

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije in drugih nevladnih organizacij s področja kmetijstva Anton Medved je dejal, da so prisiljeni zaostriti aktivnosti, saj imajo dovolj pogajanj, kjer je v ospredju gradivo, s katerim se ne strinjajo. "Gradivo ne ustreza našim zahtevam, je nepopolno in zavajajoče, brez pravnih in strokovnih podlag. Naše zahteve niso uresničene," je dejal Medved. Pri tem je poudaril, da še vedno ostajajo zahteve pogojnosti, prav tako ostajajo davčna bremena za območja, kjer je težko kmetovati, pri tem se je skliceval na gorska in hribovska območja.

Foto: Epa traktor Ukrajina Obregnil se je tudi ob dejstvo, da na sestankih delovnih skupin niso bili deležni nobenih rešitev. V odgovor na svoje zahteve so dobili le seznam, česa vse se ne da narediti. Kot je dejal, so se pri tem sklicevali na evropsko zakonodajo, ki pa ima, po njegovem mnenju, manj ostre ukrepe kot Slovenija. "Slovenija je bolj papeška kot pa papež v Rimu," je komentiral Medved.

"Zahteve, ki nam jih pišejo, niso zahteve Bruslja, ampak jih piše država sama in nas postavlja v težji položaj. Pri prehranski varnosti je Slovenija vedno bolj ogrožena. Druge evropske članice so že odreagirale, kaj pa Slovenija? Ta živila so že na naših policah in še več jih prihaja."  

Največja težava predlog zakona o zaščiti živali

Vendar v sindikatu vidijo največjo težavo v predlogu zakona o zaščiti živali, ki predlaga uvedbo pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali. Ti bi po novem potrebovali 40-urni tečaj, po katerem naj bi znali presojati pravilnost oskrbe tako rejnih živali kot hišnih ljubljenčkov, lahko pa bi celo svetovali skrbnikom živali.

"To je kaplja čez rob, ki je ponižala kmete. Kmetje smo tisti, ki se zavedamo in obsojamo kakršnokoli mučenje živali. Je pa nesprejemljivo, da bi z zakonom živinorejske kmetije postale poligon za izživljanje tako imenovanih aktivistov," je še povedal Medved in poudaril, da bi s tovrstnimi svetovalci degradirali izkušnje kmetov.

Foto: Profimedia Krava z zvoncem Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič je tovrstno uredbo označil za šalo. Kot je dejal, sami obsojajo mučenje živali, vendar je k takšni tematiki potrebno pristopiti strokovno in socialno. Ker dotična uredba tega ne vključuje, napovedujejo srdit boj. "S tem zakonom, ki nalaga Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) financiranje še teh nevladnih organizacij ali tečajnikov, bi največ izgubili potrošniki, kajti denarja bo zmanjkalo za tisto, kar je uprava najbolj zadolžena. Za to, da nadzoruje kakovost živil," je povedal.

Zaradi tega ponovno vzpostavljajo stavkovne aktivnosti na območju Slovenije in napovedujejo protest slovenskih kmetov, ki bo v torek, 25. aprila, ob 12.05 uri v centru Ljubljane. "Slovenski kmetje še nikoli nismo bili tako enotni kot danes. Ne zahtevamo denarja ali zamenjave ministrstva, hočemo, da nas začnejo ščititi," je dodal Medved.  

Kot so še dejali v sindikatu, tovrstne uredbe onemogočajo kmetovanje, zaradi česar bo več kmetij primoranih prenehati z delovanjem. Pri tem so se nanašali na prepoved uporabe ekoloških pripravkov, ki onemogoča proizvajanje varne hrane za potrošnike, kot tudi na prepoved košnje trave pred prvim avgustom. Kot je dejal Jan Modic z mlekarske kmetije, poznejša košnja posledično onemogoča pridelavo krme za živali, saj ta vsebuje plesen ter toksine in je tako neprimerna za živali.

V sindikatu so še dejali, da so v to vstopili prostovoljno, saj so želeli pomagati pri ohranjanju narave, vendar so se sestanki in pogajanja izkazala za neuspešne. Zaradi vseh naštetih razlogov zato ne nameravajo odstopiti od stavkovnih aktivnosti.

Golob: "Čas bo pokazal, kaj je res zadaj"

Predsednik vlade Robert Golob obžaluje odločitev za prekinitev pogajanj. Ob robu podpisa dogovora med vlado, gospodarstvom in raziskovalno-izobraževalno sfero je dejal: "Tako hiter odhod s pogajanj daje misliti, da je morda zadaj kaj drugega, in to politika, ne pa dejansko interes, v tem primeru kmetijstva. A čas bo pokazal, kaj je res zadaj." Ob tem je napovedal, da bodo vnovič proučili področje odvzema zveri iz narave, piše STA.

dezurni@styria-media.si