Čeprav je večji del razprav o enakopravnosti spolov namenjen diskriminaciji žensk, pa to ne pomeni, da moški nikoli niso prikrajšani. Mladi očka - ki je sicer pohvalil trud nakupovalne četrti - je navedel, da se je ob napisu "rezervirano za nosečnice in mamice z dojenčki" počutil nekoliko zapostavljeno, saj je imel tudi sam v avtu dojenčka.

V BTC-ju, kjer znak stoji, sicer pravijo, da so parkirišča namenjena tudi očetom in glede tega ne vidijo nobenih težav, bodo pa premislili, ali bi napise spremenili v "Namenjeno za nosečnice in starše z dojenčki".

Skrb za družino - ženska zadeva?

"Samoumevno je, da bo ženska skrbela za otroke ali starejše. To je žensko delo, saj si se igrala in skrbela tudi za punčke. To so stereotipi,"  je o skrbi za družino na predstavitvi projekta "Vključi vse" povedala generalna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk. "Stereotipi so se razvili iz nečesa relativno realnega, nato pa iz tega nastajajo predsodki in tudi diskriminacije."

Očetje se danes v večji meri vključujejo v skrb za otroke v primerjavi s prejšnjimi generacijami, a še malodane velja pravilo, da so ženske tiste, ki bodo prevzele skrb za družinsko življenje. Kot izpostavljajo pri projektu "Očetje in delodajalci v akciji - ODA" pa ukrepi usklajevanja poklicnega in družinskega življenja naslavljajo zlasti ženske, ki so posledično večinske uporabnice, kar reproducira neenakost žensk v sferah dela in politike. "Raziskave kažejo, da si moški prizadevajo spreminjati tradicionalne spolne vloge z dejavnim očetovstvom, a pri tem niso deležni podpore delodajalcev." Namen projekta podprtega s strani Programa Norveškega finančnega mehanizma, ki poteka od letošnjega februarja, pa je predvsem omogočiti moškim usklajevanje dela in družine ter ugotoviti s kakšnimi ovirami se pri tem soočajo.

"Ker sem si lahko finančno privoščil"

Kot kaže letošnja raziskava Evropske fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Eurofound se število očetov, ki se odloča za starševski dopust povečuje, a je število še vedno nizko v vsej Evropski uniji. Očetje pa kot razloge, zakaj se ne odločajo za očetovski dopust največkrat navajajo višino nadomestila, prožnost sistema dopustov, dostopnost informacij ter strah pred izključenostjo s trga dela.

V Sloveniji ima vsak od staršev pravico do 130 dni starševskega dopusta, a ga očetje v veliki meri prenesejo na mame. 30 dni očetovskega je plačanega, na voljo pa imajo tudi 75 dni neplačanega dopusta, ko jim država plačuje prispevke.

"Sam sem se odločil za neplačan starševski dopust po tem, ko je žena že odšla nazaj na delo. Mislim, da me je to še bolj povezalo z otrokom," je priporočil eden izmed redkih očetov, ki se je odločil za to možnost. Hkrati pa je povedal, da se je zato odločil, ker si lahko finančno privošči in mu je to omogočil delodajalec, kar pa je vse prej kot običajno.

barbara.erzen@zurnal24.si