Jesen je čas pobiranja pridelkov. Ocene škode zaradi posledic suše in podražitve energentov je v teku, zato je preuranjeno govoriti o natančnih številkah.

Pomanjkanje padavin in visokih temperatur letos ne bo vplivalo zgolj na količino in kakovost letine pri vinogradnikih, temveč bodo odstopanja beležili tudi sadjarji, zelenjadarji in oljkarji. Količina pridelka bo tudi pri njih manjša, kakovost plodov vseh sadnih vrst v povprečju tudi slabša. 

Pri jablanah bo izpad pridelka predvidoma znašal tudi prek 50 odstotkov. ''Plodovi bodo manjši in slabše obarvani. Pričakuje se tudi slabša skladiščna obstojnost plodov v skladiščih in hladilnicah,'' pojasnjujejo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

Zaradi suše in visokih temperatur so bili plodovi drobnejši tudi pri koščičarjih. Velik izpad pridelka, ponekod tudi stoodstoten, bo zabeležen pri aktinidiji, pri kakiju pa prek 50 odstotkov, dodajajo v KGZS.

Toča v maju ponekod oklestila pridelek

Letošnja sezona jabolk je nekoliko zgodnejša od prejšnjih let. Jabolka zgodnjih sort, ki sta kot prvi primerni tudi za skladiščenje - Elstar in Gala - so se na zgodnjih legah dolenjskega in posavskega okoliša začela obirati v drugi polovici avgusta. Z obiranjem Zlatega delišesa začenjajo v teh dneh, sledile bodo še druge vrste. ''V namakanih nasadih bo kakovost dobra, težava pa bo, če se bodo suša, ki traja že od zime, in visoke temperature nadaljevali. Kar nekaj širših območij je letos prizadela toča. Večina sadjarjev ima protitočne mreže, ker pa je toča klestila že po prvem maju, te večinoma še niso bile razpete. Sadjarji namreč spoštujejo pravilo, da se mreža razpre po končanem cvetenju, saj je sicer opraševanje moteno,'' opisuje Urška Cvelbar, specialistka za sadjarstvo.

Jabolka so produkt, ki je na voljo skozi celo leto, kar pomeni velik strošek hlajenja. ''Zato bo izrednega pomena, da se v hladilnico spravi le sadje, ki je zunanje in notranje odlične kvalitete, ki bo preneslo hlajenje in imelo tudi obstojnost na polici v trgovini. Poleg visokih cen hlajenja pa sadjarje pestijo še težave z visokimi stroški fitofarmacevtskih sredstev, gnojil in delovne sile,'' izzive sadjarjev našteje Cvelbar.

V teku je tudi obiranje hrušk, katerih plodovi so prav tako drobnejši in v nenamakanih nasadih na plitkih tleh ne dosegajo konzumne kakovosti. V povprečju se pričakuje tudi do 60 odstotkov količinskega izpada pridelka. Zaradi suše in visokih temperatur so imeli drobnejše plodove koščičarji in jagodičje, malin in robid pa je manj zaradi sušenja cvetov. Nekaj težav je bilo še z oplodnjo lešnikov, dodaja specialistka za sadjarstvo Andreja Brence.

Izzivom ušle jagode, delno češnje in marelice, oljka s slabšim rodnim nastavkom

Zmanjšan pridelek sadja bodo beležili tudi na Primorskem, kjer je zaradi močne suše prihajalo tudi do sušenja sadnih dreves,. Akumulacija Vogršček je že drugo leto zapored prazna zaradi sanacije jezu, namakanje pa je lahko potekalo zgolj kapljično. ''Spodnja Vipavska dolina je bila brez vode za namakanje, dosti boljše ni bilo tudi v Brdih in Istri. Slabši letini so ušle jagode, samo delno pa češnje in marelice. Breskve, nektarine, slive, kaki, aktinidija, jabolka in hruške so drobnejši. Predvsem trpi zunanja kakovost plodov,'' pojasni Davor Mrzlić, vodja oddelka Sadjarskega centra Bilje.

Letos je sadje praviloma zelo okusno in sladko zaradi manjše vsebnosti vode.

V oljčnikih so velike razlike v naloženosti dreves, vendar bo izpad pridelka občuten tudi tam. ''Splošno znano je, da oljka raste tudi v bolj sušnih razmerah, vendar lahko brez zadostne količine vode rodnost celo izpade, še posebej na našem območju, kjer ni prilagojena na tako izjemne sušne razmere,'' pojasni Urška Klančar, specialistka za oljkarstvo in vinogradništvo.

Zaradi izrazite suše je pričakovati slabšo diferenciacijo brstov v rodne brste, zato lahko oljkarji tudi v prihodnjem letu pričakujejo slabši rodni nastavek in posledično pridelek.

Pri oljkarstvu je pomemben vidik količina pridobljenega olja na drevo. V tem obdobju v plodovih potekajo procesi tvorbe olja. Letos bo dosežena oljevitost predvidoma nižja. ''Poleg količine olja je vsekakor pomembna tudi kakovost olja, na katero sušne razmere prav tako vplivajo, saj je olje lahko neharmonično ali sestava maščobnih kislin manj ugodna. Na srečo pa je zaradi suše in visokih temperatur tudi najhujša škodljivka oljke, oljčna muha, v nasadih malo prisotna,'' dodaja Klančar.

Foto: KGZ Nova Gorica Posledice suše. Zelenjadarji s težavami pri presajanju

V Sadjarskem centru Maribor škodo zaradi suše ocenjujejo na okrog 35 odstotkov, saj rednemu namakanju navkljub naravni viri ne morejo biti nadomeščeni. Obenem je zaustavljen razvoj plodov zaradi sončnih ožigov na plodovih ter razvoj cvetnega nastavka za prihodnjo letino v vseh nenamakanih nasadih, pravi Andrej Soršak, specialist za sadjarstvo.

Letošnje leto je obremenilno tudi pri zelenjavi, četudi je v njeni pridelavi namakanje obvezen del tehnologije, zaradi česar suša praviloma nima pomembnega vpliva. ''Pridelava zelenjave se nekoliko razlikuje od ostalih kmetijskih panog, saj poteka izmenjava vrtnin, setve in presajanja tekom celotne vegetacije. Kjer ni urejenega namakanja, je letos pridelava zelenjave skoraj nemogoča, a vsi intenzivni in pol-intenzivni pridelovalci imajo tako ali drugače urejeno namakanje,'' pojasni Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline

Posledice suše so vendarle vidne v večjem številu delovnih ur ali pomanjkanju opreme za namakanje. ''Ravno v času nastopa visokih temperatur in suše smo bili najprej v intenzivnem presajanju solatnic, v drugem valu pa v intenzivni fazi presajanja zelja za predelavo in skladiščenje, radiča in endivije. Ta presajanja so bila praktično onemogočena. Kapusnice in radič sadijo tudi mnogi, ki možnosti namakanja sploh nimajo. Zato so sadike zastarane in prevelike, kar pomeni najmanj 30 odstotkov nižjega pridelka. Večina setev in presajanj posevkov je bila prepozna, zato lahko škoda na teh posevkih dosega do 40 odstotkov,'' dodajajo Pušenjak.

Ocene škode potekajo do konca septembra

V okviru pomoči pridelovalcem v sektorju kmetijstva zaradi posledic suše in podražitev energentov poteka zbiranje ocen in prijava škode od sredine avgusta. Pridobljeni podatki o škodi bodo do 30. septembra vneseni v aplikacijo, nato bo stekel postopek potrditve na državni komisiji za ocenjevanje škode in na vladi.

Zatem sledi priprava in potrditev Programa odprave posledic suše, kar je osnova za izplačilo sredstev. ''Končna ocena škode bo znana šele po potrditvi na državni komisiji in na vladi, tako da je v tem trenutku, ko se škoda šele popisuje, preuranjeno govoriti o številkah,'' glede končnih ocen škode odgovarjajo v KGZS.