Tigrasti komar je invazivna tujerodna vrsta komarjev, ki se je iz jugovzhodne Azije v samo tridesetih letih s pomočjo človeka razširila po celem svetu. V Evropi je bil prvič opažen leta 1979 v Albaniji, v Sloveniji pa leta 2002. Od takrat mu je stabilno populacijo uspelo vzpostaviti predvsem na obalno-kraškem območju. Na človeka ima velik negative vpliv, saj gre za dnevno aktivno vrsto, njegovi piki pa povzročajo zelo srbeče otekline. Poleg tega lahko prenaša različne viruse, ki lahko povzročajo obolenja pri ljudeh (na primer virus denga in chikungunya).

Hitri in črno-beli

Tigrasti komarji svoja jajčeca odlagajo v razne posode in predmete, v katerih zastajajo minimalne količine vode. Primeri takih habitatov so avtomobilske pnevmatike, podstavki cvetličnih lončkov, vaze, zalivalke za rože, posode za napajanje živali, kopeli za ptice, plastična vedra in sodi, stare kadi, manjši bazeni, kanalizacijski jaški, strešni žlebovi ter razni zapuščeni predmeti (plastenke, pločevinke, kozarci, sveče).

Poleg zmožnosti naselitve umetnih habitatov je tej izvorno tropski vrsti naselitev v zmerno toplem klimatskem pasu omogočil tudi razvoj dormantnih jajčec, odpornih na izsuševanje in nizke temperature. Ta lahko preživijo zimo, iz njih pa se spomladi ob ugodnih temperaturah in deževju spet razvijejo odrasli osebki.

Tigraste komarje prepoznamo po črno-beli obarvanosti telesa. Aktivni so predvsem podnevi, v primerjavi z navadnimi komarji pa se gibajo zelo hitro.

Več informacij o biologiji in boju proti tigrastem komarju lahko najdete na spletni strani Zavoda za zdravstveno varstvo Koper.

Lahko si pomagate tudi sami

V veliko državah se za zatiranje tigrastega komarja in drugih vrst uporabljajo razni insekticidi. Zaradi možnosti razvoja odpornosti na insekticide in zaradi vpliva na druge živali, v Sloveniji velja, da se insekticidi uporabljajo le, če bi prišlo do izbruha bolezni, v katerem bodo prenašalci komarji.

Najučinkovitejši način zatiranja te tujerodne vrste je odstranjevanje posod, v katerih se lahko razvijejo ličinke. Pomembno je torej, da:

- v okolici svoje hiše in na njivah enkrat tedensko odstranjujemo predmete in smeti, v katerih se lahko zadržuje voda,

- praznimo in umivamo podstavke cvetličnih lončkov ter vaze z rožami (še posebej na pokopališčih),

- menjujemo vodo v posodah za zalivanje, napajanje živali in drugih posodah na odprtem, - izpraznimo posode, ki jih ne uporabljamo (vaze, pločevinke, lonce, vrče, sode, posode in druge posode), in jih obrnemo narobe, jih prekrijemo, pospravimo v zaprt prostor ali na drug način preprečimo nabiranje vode v njih,

- očistimo zamašene strešne žlebe in talne kanale in nepredušno zapremo zadrževalnike vode, ki se jih ne da sprazniti (sodi, cisterne) ter pri tem pazimo, da se v ponjavah ne nabira  deževnica.

Vrste sicer nikoli ne bo možno povsem zatreti, a z doslednim praznjenjem posod lahko njegovo populacijo bistveno zmanjšamo.