Brez dela največ mladi
Po anketi o delovni sili, ki temelji na mednarodno usklajenih opredelitvah Mednarodne organizacije dela (ILO) in Eurostata, je bila stopnja brezposelnosti še vedno najvišja med mladimi, torej starimi od 15 do 24 let. V prvem četrtletju je znašala 23,3 odstotka, kar je 1,5 odstotne točke manj kot v četrtletju prej.
V Sloveniji se je število delovno aktivnih v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani zmanjšalo za 34 tisoč na 888 tisoč. Nazadnje je bilo tako nizko leta 2003.
Najprej klestijo dejavnosti, ki niso nujno potrebne
Največji padec števila delovno aktivnih je opaziti v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, med katere sodijo podjetniško in poslovno svetovanje, arhitekturno in tehnično projektiranje, znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost, oglaševanje in raziskovanje trga. Gre torej za dejavnosti, ki za obstoj nekega podjetja niso nujno potrebne ali jih družba v času krize najlažje pogreša, komentirajo na statističnem uradu. Število delovno aktivnih v teh dejavnostih se je v prvem četrtletju znižalo za kar 19,3 odstotka.
Med poklicnimi skupinami se je število delovno aktivnih najopazneje znižalo med prodajalci in poklici za storitve, in sicer za osem tisoč.
Brezposelnih vedno več tudi starejših, saj so mladi že brez služb
Gledano z vidika starostnih skupin pa se je na trgu dela zgodil preobrat: število mlajših delovno aktivnih se skorajda ni spremenilo, kar kaže, da so mladi, ki so v podjetja prišli nazadnje, v veliki meri že izgubili zaposlitve, zdaj pa je začelo število delovno aktivnih upadati še v srednji in starejši generaciji.
Neaktivnih največ po letu 1993
Število delovno aktivnih v starostni skupini med 25 in 49 let se je tako v omenjenem obdobju znižalo za 15 tisoč, število delovno aktivnih v starostni skupini 50 ali več let pa celo za 16 tisoč.
V prvem četrtletju se je povečalo tudi število neaktivnih, in sicer za 21 tisoč na 762 tisoč, to je največ, odkar je slovenski statistični urad v letu 1993 začel izvajati anketo o delovni sili. Med neaktivnimi je bilo največ upokojencev (66,3 odstotka), sledili so dijaki in študenti (20,3 odstotka).
Stopnja registrirane brezposelnosti se je v prvem četrtletju povečala za 1,1 odstotne točke na 13,5 odstotka.
kako pa naj se gospodarstvo popravi ,če se izvaja dodaten politično -finančni pritisk na male podjetnike??