Na družbenih omrežjih in mestih, kjer so na razpolago reklamni letaki, so mnogi Slovenci že opazili pobudo za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo. Pobudniki tega koraka so uspešno zbrali več kot 56.000 podpisov v podporo svoje zamisli in bodo zdaj šli še dlje.

"V tej dobi digitalizacije, ki gre z neverjetno hitrostjo v smeri brezgotovinske družbe, je potrebno ohraniti gotovino kot izbiro zakonitega plačilnega sredstva. Nič nimamo proti drugim plačilnim sredstvom, so dobrodošla in jih tudi mi v življenju delno uporabljamo, vendar gotovina mora ostati. Iz bančnih in političnih krogov prihajajo težnje, da se v prihodnjih letih uvede nov finančni sistem s popolno uvedbo digitalnega denarja," je pojasnil predstavnik pobudnikov zbiranja podpisov Ivan Jurgec.

"Zelo zaskrbljujoča je izjava generalnega direktorja Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS) Agustína Carstensa iz leta 2020, ko je dejal, da ne vemo, kdo uporablja bankovec za 100 dolarjev ali 1000 pezet in da bi z digitalnim denarjem centralna banka imela popoln nadzor nad regulacijo in pogoji, ki bi določali izplačevanje obveznosti do centralne banke. Iz navedene izjave je razvidno, da se želi z uvedbo digitalnega denarja pridobiti popoln nadzor nad denarjem, da bi imela centralna banka popoln nadzor nad regulacijo in pogoji, ki bi določali uporabo. Navedena izjava in podobne izjave bančnih in političnih vplivnežev ne zagotavljajo več zasebnosti, svobode in avtonomije ljudi pri uporabi denarja, ampak usmerjajo k popolnemu nadzoru nad uporabo denarja vsakega državljana sveta," je dodal Jurgec.

"Prisotna je upravičena bojazen, da je uvedba digitalnega denarja in postopna ukinitev gotovine namenjena predvsem temu, da bi vlade nadzorovale finančne podatke državljanov. Na tak način je napadena zasebnost in finančna svoboda državljanov Republike Slovenije," je razloge za zbiranje podpisov naštel Jurgec.

xxx

V kampanji so Jurgec in somišljeniki, med njimi je nekaj znanih estradnih imen, zbrali 56.267 podpisov. Napovedali so, da bodo še v novembru v Državni zbor vložili predlog za spremembo ustave. V nadaljevanju želijo v sodelovanju s strokovno skupino doseči, da bi se pravica do uporabe gotovine vpisala v naš temeljni državni dokument.

Stroški tudi z gotovino

Foto: Anže Petkovšek NLB

Pri plačevanju s karticami se trgovcem zaračuna provizija, kar lahko zvišuje končno ceno za potrošnika. A tudi gotovinsko plačevanje ni zastonj, lahko je tudi dražje od digitalnega, opozarjajo pri slovenskih bankah.

"Tako za fizične kot tudi pravne osebe poslovanje z gotovino ni popolnoma brezplačno, saj lahko nastanejo določeni stroški," so zapisali na UniCredit Bank. Pri njih zaračunavajo polog kovancev, gotovinski dvig na bankomatih drugih bank, menjavo gotovine iz kovancev v bankovce ali obratno in gotovinski dvig s kreditno kartico na bankomatih ali na POS terminalih.

Tudi pri NLB so zapisali, da gotovinsko poslovanje ni brezplačno. "Pri poslovanju z gotovino nastajajo manipulativni stroški: prevzem gotovine, štetje, sortiranje, priprava gotovine, odvodi gotovine ...," so pojasnili pri tej banki.

NLB strankam zaračunava 2,2 odstotka zneska za vse oblike menjav gotovine z minimalno ceno dveh evrov. Polog kovancev do deset evrov je brezplačen, nad deset evrov pa nadomestilo znaša v višini 2,2 odstotka zneska.

Trgovci bolj zadovojni s karticami

Foto: Profimedia denarnica evro bankovci

Trgovci se ne otepajo kartic, nekateri so celo bolj zadovoljni, če ne uporabljate gotovine. Zanje je namreč negotovinsko plačevanje stroškovno bolj ugodno.

"O prednostih plačevanja z gotovino ali na drug način se odločajo predvsem kupci sami, s stališča ravnanja z gotovino pa lahko navedemo, da so stroški ravnanja z gotovino (fizični prenos, varovanje, hramba v enotah itd.) bistveno višji, kot to velja za negotovinsko plačevanje (POS terminali, vzdrževanje itd.)," so zapisali pri Mercatorju. Dodali so, da je bila v preteklem obdobju opazna manjša rast plačil s karticami in poudarili, da že dlje časa omogočajo plačilo tudi preko aplikacije (mobilna denarnica).

"V naših trgovinah v zadnjih letih zaznavamo upad gotovinskih nakupov, a delež plačevanja z gotovino še vseeno ni zanemarljiv," so odgovorili v podjetju SPAR Slovenija. "V naših trgovinah je približno dve tretjini nakupov opravljenih s kartico, tretjina pa še vedno z gotovino," so razkrili.

Pri Tušu so opazili, da je med epidemijo covida-19 uporaba gotovine upadla, po njej pa kupci znova uporabljajo gotovino v podobnem obsegu kot pred tem. Vseeno je prisoten trend v smeri plačevanja karticami, so navedli. "Prednost uporabe plačilnih kartic je predvsem v hitrejšem zaključevanju nakupov. Glede oblike plačevanja nimamo preferenc, kupcem omogočamo načine plačila, ki so za njih najbolj udobni," so še zapisali.

Zadostna zakonska podlaga

Foto: Profimedia evro kovanci

Za stališče glede uporabe gotovine smo povprašali še na Ministrstvo za finance (MF) in na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ).

"Uporaba gotovine kljub razvoju digitalnega bančništva in drugih oblik plačilnih storitev ni ogrožena. Za dostop do gotovine in obveznost njenega sprejemanja že zdaj obstajajo zadostne pravne podlage," so odgovorili na MF.

"Kljub digitalnemu napredku je skrb za uporabo gotovine v prihodnosti odveč. S ciljem ohranitve možnosti gotovinskega plačevanja je namreč Evropska komisija junija letos v okviru zakonodajnega paketa, povezanega s preučevanjem možnosti uvedbe tako imenovanega digitalnega evra, objavila tudi predlog evropske uredbe o evrobankovcih in evrokovancih kot zakonitem plačilnem sredstvu. Omenjena uredba jasno določa pravila, na podlagi katerih bo tudi v prihodnje zagotovljen dostop do gotovine in obveznost njenega sprejemanja, tudi v primeru dejanske uvedbe digitalnega evra. Ta bi v tem primeru predstavljal le dodatno obliko enotne valute evro," so še zapisali na MF, kjer ne dajejo prednosti nobeni obliki plačevanja, temveč odločitev o njihovi uporabi prepuščajo trgu. 

Enotna evropska valuta evro je urejena v predpisih Evropske unije, v prvi vrsti v Pogodbi o delovanju EU. Ta določa, da so samo bankovci, ki jih izdajajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke, zakonito plačilno sredstvo v EU. Skladno s predpisi EU tudi Zakon o uvedbi evra določa, da se v Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo izključno evrski bankovci in kovanci. To pomeni, da je potrošnikom zagotovljena splošna pravica, da plačilo izvedejo z evrsko gotovino, za razliko od negotovinskih oblik plačevanja, za katere take splošne obveznosti ni, razen, ko je predpisana s področnimi zakoni.

Na MGTŠ to vprašanje presojajo iz dveh vidikov, in sicer z vidika potrošnikov ter z vidika gospodarstva. "Pri digitalnem načinu plačevanja se nam zdi pomembno, da vzpostavimo takšno digitalno okolje in načine, da vključimo tudi potrošnike in gospodarske subjekte, ki želijo uporabljati prilagojene sodobne načine financiranja. Po drugi strani pa moramo s sistemskimi rešitvami zaščititi tudi finančno vključenost in s potrebnimi ukrepi olajšati dostop do gotovine za ljudi, ki iz različnih razlogov ne morejo sodelovati v digitalnem okolju in jo potrebujejo," so naklonjenost obema načinoma plačevanja izrekli na gospodarskem ministrstvu.

MGTŠ je podporo ohranitvi plačevanja z gotovino zapisalo tudi v Predlog Resolucije o Nacionalnem programu za varstvu potrošnikov za obdobje 2024-2029, v poglavju Digitalizacija finančnih storitev. Omenjeni predlog resolucije je trenutno v javni obravnavi.

Foto: Profimedia prepovedana kartica

dezurni@styria-media.si