Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana je ugotavljal, kako so se v času epidemije covid-19 spremenile nakupne navade prebivalcev Slovenije. Zanimalo jih je, kako se potrošniki odločajo glede živil slovenskega porekla.
Sodelujoče so vprašali, kako se odločajo za nakup živil, ko gre za poreklo od izbruha, če primerjajo obdobje pred in med epidemijo. Prebivalci Slovenije so v času, ko je prihodnost slovenskega gospodarstva pod vprašajem, svoje nakupne navade mnogi spremenili v prid slovenskim živilskim izdelkom
Štiriinštirideset odstotkov vprašanih je povedalo, da svojih navad v času epidemije niso spremenili – živila slovenskega porekla so kupovali že prej in to še vedno počno. Tem kupcem slovenskih živil se je v času epidemije pridružilo še 20 odstotkov novih, ki kupujejo več živil slovenskega porekla kot prej. Nekaj več kot tretjino prebivalcev poreklo živil ne zanima ne zdaj, niti jih ni zanimalo pred epidemijo. Le odstotek anketirancev pravi, da so v času epidemije začeli kupovati manj živil slovenskega porekla.
Tiste, ki kupujejo slovenska živila, je zanimalo tudi, ali živila slovenskega porekla kupujejo tudi, če je cena živila višja od uvoženih izdelkov. Cena za kupce slovenskih živil še vedno ostaja pomemben dejavnik, ki lahko vpliva na nakup. Skoraj dve tretjini kupcev slovenskih živil po teh posežeta le v primeru, da njihova cena ni bistveno višja od cene uvoženih izdelkov. Četrtina kupcev slovenskih živil pravi, da slovenskim živilom dajo prednost ne glede na ceno, 12 odstotkov pa jih živil slovenskega porekla ne kupi, če je cena višja od drugega primerljivega uvoženega izdelka.
Tisti, ki ne kupujejo živil slovenskega porekla, so kot glavni razlog za to navedli prav ceno. Takih je kar 83 odstotkov kupcev. Približno desetina jih meni, da so živila slovenskega porekla težje dostopna, 7 odstotkov pa jih poroča, da jih slabše poznajo.
Raziskavo je izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana 15. in 16. maja 2020 z metodo spletnega anketiranja (CAWI) s pomočjo Medianinega spletnega panela. V raziskavi je sodelovalo 505 prebivalcev Slovenije v starosti 15-75 let.
laznive ankete prevaranti