Zelo bom vesela, če mi razložite, v čem je razlika med darilno in izročilno pogodbo? Slišala sem, da pri slednji ni treba upoštevati nujnih dedičev? Mar to drži? Če da, kakšni so pogoji za sklenitev takšne pogodbe? Hvala.
Zahvaljujem se za vaše zanimivo vprašanje. Izročilna in darilna pogodba imata precej različni pravni naravi in ju ne kaže zamenjevati. Predvsem pa je napačno gledišče, da pri izročilni pogodbi ni treba upoštevati nujnih dedičev.
Izročilna pogodba sicer velja za eno izmed najbolj primernih oblik razdelitve premoženja. Pri njej gre za nekakšno vnaprej dogovorjeno dedovanje. Z njo pa lahko izročitelj tudi prepreči, da bi po njegovi smrti prišlo do različnih neprijetnih sporov glede njegove zapuščine, saj to premoženje sploh ne spada v njegovo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njegove vrednosti.
Bistvena značilnost izročilne pogodbe je v tem, da je veljavna le, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci. Vendar pa so lahko sopogodbeniki pri izročilni pogodbi le osebe, ki bi lahko po izročitelju dedovale kot dediči prvega dednega reda, to pa so prednikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, lahko pa tudi njegov zakonec.
Za izročilno pogodbo je torej značilno, da se z njo lahko izroči le tisto premoženje, ki ga ima izročitelj v času sklenitve pogodbe in ne tisto premoženje, ki ga ima ob smrti.
Strinjanje potomcev glede izročenega premoženja je sicer eden izmed najpomembnejših elementov izročilne pogodbe. Če se izročitelj odloči, da bo svoje premoženje s to pogodbo razdal med svoje otroke, pa se denimo eden od njih s tem ne bi strinjal, potem se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni njegovim bratom in sestram za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Pravno to pomeni, da lahko eden od otrok, ki se s tako izročitvijo ni strinjal, zahteva, da se po smrti izročitelja darila (izročeno premoženje) vračunajo v dedni delež, kar povzroči, da takšna pogodba (glede izročenega premoženja) dejansko učinkuje kot darilna pogodba.
Po drugi strani se pri darilni pogodbi ne zahteva strinjanje ostalih potomcev, darovalec je povsem svoboden v tem, komu bo namenil določeno darilo in ne rabi iskati soglasja ostalih potomcev, je pa res, da lahko potem nujni dediči – če je prizadet njihov nujni delež – zahtevajo vračunanje darila, ki je predmet darilne pogodbe, v dedni delež.
Izročilna pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa, na njej pa morajo dati svojo privolitev vsi dediči prvega dednega reda. Le na tak način izročilna pogodba doseže svoj namen.
mag. Boštjan J. Turk