"Tekmovanje sem doživel v precej negativni luči, enako kot večina drugih posameznikov, ki sem jih spoznal," je povedal Emil, ki je iz Bara 2 odkorakal kot zmagovalec. Pravi, da se ta negativna izkušnja pri večini udeležencev odraža kot depresija, s katero se spopadajo še danes, se pravi več mesecev po koncu tekmovanja. Depresija pa ima več obrazov. Emil je bil tako kar pol leta stalno nemiren, imel je celo fobijo pred šankom, ko je prišel v lokal. Ta fobija se je pojavila predvsem zaradi stresa, ki ga je za šankom doživljal v Baru. "Včasih sem se v realnem življenju počutil tudi izgubljen. Ko prideš ven, si nekako odrezan sam od sebe, poln si pričakovanj, ki pa niso realna," pravi Emil, ki dodaja, da čeprav vsi obljubljajo sanje in slavo, je uspeti na tak način izjemno težko. "Kakor vidim jaz , še nihče ni uspel, še nihče ni ničesar naredil," še doda.

Psihologi se strinjajo

Zrcalo družbe

Resničnostni šovi so zrcalo družbe. Kraljica ameriških pogovornih oddaj Oprah njihovo priljubljenost pojasnuje tako: "Krasto, ki nas skomina, si moramo praskati."

Psihologi pravijo, da takšna občutja niso nenavadna, saj so okoliščine, v katerih se znajdejo tekmovalci, umetne – glede na družbeno okolje, v katerem smo odraščali in ki smo ga vajeni, niso naravne. Okoliščine, v katere so ti posamezniki postavljeni, so lahko za nekatere izjemno stresne. Človeški organizem prenese le določeno mero stresa. Zato se navadno po tem, ko se posamezniku ni več treba bojevati (po koncu resničnostnega šova), pojavijo psihične in fizične težave. Po besedah profesorja razvojne psihologije Ludvika Horvata se lahko zgodi, da se tekmovalec zlomi: "V ZDA poznajo pri tovrstnih šovih varščino in neke vrste zagotovilo, da boš dobil psihološko asistenco, če se pojavi osebnostna kriza." Prav to pa je, kot je dejal Emil, tudi sam pogrešal, ko je končal tekmovanje. Ker je po koncu resničnostnega šova ostal sam, je, kot pravi, za psihično rehabilitacijo potreboval veliko več časa, kot bi ga, če bi imel na voljo strokovno pomoč. Psihološke pomoči sam ni iskal, saj se je po nekaj mesecih vendarle uspešno izvlekel iz travmatičnega položaja. Na Pro Plusu so dejali, da potrebe po psihologu ni, saj vsem prijavljenim kandidatom natančno pojasnijo, v kaj se spuščajo. Pred samim šovom imajo z njimi pogovore, na katerih jim povejo, kaj jih čaka. Psihične težave pa niso slovenska posebnost. Za različnimi motnjami trpijo tudi v tujini. Zmagovalec portugalskega Big Brotherja je poskusil narediti samomor. Na spletnih straneh je polno izpovedi nekdanjih tekmovalcev, ki so se po šovih zdravili zaradi depresije.

Prijave pa še kar dežujejo
Kljub slabim izkušnjam tekmovalcev prijave na tovrstne šove še vedno dežujejo. S Pro Plusa so nam posredovali podatek, da se je v dveh tednih od začetka prejemanja prijav za novi Big Brother prijavilo okoli 800 kandidatov. Predvidevajo, da bo številka še narasla, saj prijave zbirajo do konca tega meseca. Resničnostni šovi so zelo priljubljeni. Kandidati so očitno prepričani, da jim udeležba v resničnostnem šovu zagotavlja skok v medijski svet znanih, lepih in bogatih ... Resničnost pa je vse prej kot to.