V državni zbor so na volitvah po proporcionalnem volilnem sistemu voljeni vsi poslanci, z izjemo dveh poslancev narodnosti, ki ju predstavniki manjšin volijo po večinskem volilnem sistemu.

Za predstavnika italijanske in madžarske manjšine pripadniki glasujejo tako, da označijo prednostni vrstni red kandidatov s številkami. Zmaga kandidat z največ točkami. Če je število izenačeno, odloči žreb.

Pri vseh ostalih pa velja, da vsi volilni upravičenci glasujejo o posameznih kandidatih na listi kandidatov po posameznih volilnih okrajih, ki so podenote volilnih enot. Slednje se oblikujejo po pravilu, da se v vsaki zagotovi približno enako število mandatov na določeno število prebivalcev, kar zahteva načelo enake volilne pravice. A ne glede na način glasovanja kandidati niso izvoljeni po posameznih volilnih okrajih, temveč se glasovi, ki jih dobijo na volitvah, seštevajo v korist liste kandidatov na ravni volilne enote.

Za volitve poslancev državnega zbora se oblikuje osem volilnih enot. V vsaki volilni enoti se voli 11 poslancev. Vsaka volilna enota je razdeljena na 11 okrajev. Posebni volilni enoti se oblikujeta na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost.

Najprej do štirih odstotkov ...

Prvi cilj vsake stranke je, da bo na ravni celotne države dobila vsaj štiri odstotke glasov, kar stranki pri razdeljevanju mandatov prinese že štiri poslance in poslansko skupino. Šele, ko liste oziroma stranke dosežejo ta prag, državna volilna komisija začne z ugotavljanjem poslanskih mandatov. V postopku delitve mandatov državna volilna komisija najprej razdeli v volilni enoti na podlagi t. i. Droopovega količnika in preostanek glasov, ki niso upoštevani, na ravni celotne države razdeli še na podlagi d´Hondtovega sistema.

... šele nato deljenje mandatov

S pomočjo Droopovega količnika, ki je ime dobil po angleškem matematiku, v Sloveniji razdelimo približno dve tretjini mandatov v volilne enote. Na zadnjih volitvah leta 2014 so na ravni enot podelili 53 mandatov, leta 2011 61 mandatov in enako tudi 2008.

Droopov količnik izračunamo tako, da skupno število oddanih glasov vseh volivcev v neki enoti delimo s številom poslancev, ki se volijo v volilni enoti, čemur dodamo še enega, tako torej dobimo število 12. Število mandatov, ki jih dobi posamezna lista, se izračuna tako, da se pogleda, kolikokrat je Droopov količnik vsebovan v glasovih za posamezno listo.

Ker mora biti po ustavi volivcem zagotovljen določen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom, se zagotavlja deloma na način, da so z liste kandidatov izvoljeni tisti kandidati, ki so imeli največji delež glasov v skupnem številu glasov v volilnih okrajih, v katerih so nastopili. Ker se upošteva odstotek in ne število glasov, lahko pride do zanimivih situacij, ko je posamezni kandidat zbral več glasov, a se je v parlament vseeno vrstil njegov sokandidat iz drugega okraja. Takšen primer na volitvah 2008 je izpad Milana M. Cvikla, ki je v Bežigrad I dobil 6.281 glasov oziroma 37,81 odstotka, njegov takratni strankarski kolega pa Janko Veber pa 4.158 glasov oziroma 46,89 odstotka. Ker je Veber dobil višji odstotek, je zasedel poslanski sedež.

Foto: Anže Petkovšek državni zbor Svoje najpomembnejše kandidate za poslance tako stranke postavijo v okrajih, kjer sklepajo, da je največja verjetnost, da bodo izvoljeni.

Kot omenjeno, pri vsaki delitvi na koncu ostane nekaj nerazporejenih glasov, zato za razdelitev teh glasov v Sloveniji uporabljamo d'Hondtov sistem, pri katerem se najprej izračuna absolutno število glasov, ki jih je dobila lista oziroma stranka. Kandidatne liste nato poravnamo v stolpce in te glasove delimo z ena. Lista z največjim povprečjem dobi poslanski mandat. Nato absolutne glasove list delimo z dva, tri in tako naprej, dokler niso razdeljeni vsi mandati.