Slednji lahko namreč traja tudi več desetletij. V primeru Antona Martina Slomška je bilo za to potrebnih več desetletij, v primeru Alojzija Grozdeta pa 20 let. Pri papežu Janezu Pavlu II. je ta postopek trajal zgolj šest let.
Duhovna dediščina
V Tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference (TUSŠK) so za zurnal24.si dejali, da je samo trajanje postopka odvisno od več dejavnikov.
Poleg Slomška in Grozdeta se je na škofijski ravni postopek za beatifikacijo začel še za več drugih slovenskih škofov in duhovnikov:
Anton Vovk (19. maj 1900–6. julij 1963), ljubljanski nadškof
Janez Frančišek Gnidovec CM (29. september 1873–3. februar 1939), škof v Skopju
Friderik Irenej Baraga (28. junij 1797– 9. januar 1868), misijonar, škof v mestu Marquette (zvezna država Michigan, ZDA)
Andrej Majcen SDB (30. september 190 –30. september 1999), duhovnik in misijonar
Med drugim se tako upošteva, kakšno duhovno dediščino je kandidat za blaženega zapustil in koliko je med ljudmi, ki so ga poznali, prisoten in živ sluh o njegovem svetniškem življenju.
"Končno pa tudi, ali se je na kandidatovo priprošnjo že zgodil čudež, ki so ga potrdile pristojne komisije na kongregaciji za zadeve svetnikov," so zapisali v TUSŠK.
Vse se začne na škofiji
Vse skupaj se najprej začne na ravni škofije, ko krajevni škof ugotovi, da je pričevanje kandidata za vero v Kristusa utemeljeno in nato zaprosi kongregacijo v Rimu za dovoljenje za uradni začetek postopka.
Sledi začetek zbiranja dokaznega gradiva o tem, ali je vernik z molitvijo dosegel čudež – torej ozdravitev neozdravljive bolezni.
"Zdravniki v takih primerih izdajo strokovno mnenje, v katerem pojasnijo, da se je razplet bolezni končal po nerazložljivem poteku dogodkov. Tovrstno mnenje preveri pristojna komisija na omenjeni kongregaciji. Če ta ugotovi, da je šlo za nadnaraven poseg, je to zadosten razlog za razglasitev božjega služabnika za blaženega," pojasnjujejo v TUSŠK.
Potreben dodaten čudež
Beatifikacija je sicer zadnja stopnja pred svetništvom, za katerega je potreben še en čudež. "Pri vsem tem je pomembno, da so med verujočimi v živem spominu kandidatove izredne lastnosti in kreposti ter da se k njemu obračajo v molitvi oziroma ga prosijo za posredovanje pri Bogu."
V TUSŠK so ob tem še zapisali, da je bil v primeru Janeza Pavla II. ta postopek hiter predvsem zato, ker je pokojni papež že v času življenja veljal za svetniškega človeka, poleg tega pa je bil tudi kmalu po njegovi smrti ugotovljen in priznan čudež.
Čudežno je namreč ozdravela francoska redovnica Marie Simon-Pierre. Ta je zbolela za parkinsonovo boleznijo, a je nenadoma ozdravela, potem ko je v mesecih po papeževi smrti v molitvah Janeza Pavla II. prosila za pomoč.
BEATIFIKACIJO PAPEŽA JANEZA PAVLA II. BOMO V ŽIVO SPREMLJALI TUDI NA NAŠEM PORTALU.