Nemiri. Izstop Grčije iz evrskega območja je vse verjetnejši. Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman je konec tedna na svojem blogu zapisal dramatičen scenarij, ki se začne takole:

• Grčija opusti evro – zelo verjetno prihodnji mesec.

• Pojavi se močan pritisk deponentov na španske in italijanske banke, ker želijo svoj denar prenesti 
v Nemčijo.

Kar se bo dogajalo v tako imenovanih perifernih evropskih državah, bo vplivalo tudi na nas, pravi ekonomist Mojmir Mrak. Kaj konkretno bi morebitni grški izstop iz evroobmočja prinesel 
Sloveniji?

1. Propadli super posel

Grki bodo prenehali odplačevati dolgove do vseh upnikov, tudi do javnih kreditorjev, med katerimi je tudi Slovenija, napoveduje Mrak. Ekonomist Bernard Brščič ugotavlja:

“Zapravili smo 400 milijonov evrov, ki jih je Slovenija posodila Grčiji. Bivši finančni mister Franc Križanič je zatrjeval, da je bil to super posel, zdaj pa bo treba posojilo odpisati v celoti.”

Njun kolega Bogomir Kovač dodaja, da bi bilo za Slovenijo najdražje, če bi se v Grčiji ohranil status quo, ker bi morali v tem primeru neprestano vplačevati v grško 
luknjo.

2. Brez denarja za NLB

Ob veliki nestabilnosti na finančnih trgih bo težko najti zasebne investitorje za dokapitalizacijo NKBM in NLB, je na svojem blogu zapisal ekonomist Jože P. Damijan.

Najti investitorja za NLB je sicer že zdaj misija nemogoče, pravi Brščič in opozarja, da bo ob morebitnem izstopu nastal “potres velikih razsežnosti”. Mrak dodaja: “Vsa Evropa išče investitorje in vsi imajo s tem težave. Prav veliko transakcij še ni bilo sklenjenih.”

Kovač pa je prepričan, da bo dokapitalizacija NLB opravljena v od dveh do treh mesecih, torej pred grškim izstopom iz evroobmočja.

3. Na dopust v Grčijo

“Na dopust v Grčijo se bo hodilo prihodnje leto,” meni Kovač. Če bodo Grki vnovič uvedli drahmo in jo devalvirali, bodo takšne počitnice namreč poceni. Tudi Mrak meni, da bo Grčija postala zanimiva turistična destinacija, vendar “na srednji rok”.

V Grčijo pa prav veliko dodatnih turistov ne bo, pravi Damijan, saj “uvedba drahme ne bo imela velikega vpliva, ker utegne večja gospodarska in politična nestabilnost turiste odvrniti”.

4. Molk bankirjev

Kaj bi za slovenske banke pomenila morebitni odhod Grčije in Krugmanov scenarij bega kapitala iz šibkejših članic Evropske unije, smo vprašali Banko Slovenije in banki v italijanski lasti – UniCredit in Banko Koper.

Odgovorili nam niso, razen v Banki Slovenije, kjer pa so zapisali, da “ne morejo komentirati izjav 
posameznikov”.

Namesto bankirjev je komentiral Kovač: “Poskrbeti moramo, da bo naš bančni sistem robusten in 
stabiliziran.”