Sklad življenjskega cikla je v Sloveniji novost, njegovo bistvo je v tem, da se prilagaja posamezniku, na dolgi rok pa omogoča doseganje višjih donosov, nam je pojasnila Mojca Trkman iz Modre zavarovalnice. Po njenih besedah omogoča optimalnejši način varčevanja za dodatno pokojnino, kot smo ga bili vajeni do sedaj. "Poleg tega varčevanje v pokojninskem skladu zagotavlja davčno olajšavo," dodaja.
Pri Modri zavarovalnici so sicer prvi in zaenkrat edini v Sloveniji, ki so uspeli pridobiti vsa dovoljenja za upravljanje sklada življenjskega cikla. "So pa na trgu tudi drugi ponudniki, ki bodo v prihodnje ponudili podobne sklade, a trenutno še čakajo na potrebna dovoljenja," dodaja.
Razvija se skupaj z nami
"Bistvo sklada življenjskega cikla je v tem, da posameznik s staranjem potuje skozi celoten življenjski cikel sklada in na ta način dosega optimalne donose na vložena sredstva," pojasnjuje Trkmanova. Krovni sklad je namreč sestavljen iz treh podskladov z različnimi naložbenimi politikami.
Prvi, dinamični podsklad, ima najbolj agresivno naložbeno politiko z največjim odstotkom delnic v portfelju. V njem naj bi po njenih besedah varčevali nekje do 50. leta starosti.
Drugi, preudarni podsklad, zasleduje bolj preudarno naložbeno politiko, z nekoliko večjim odstotkom varnejših naložb in v njem naj bi varčevalci varčevali nekje do 60. leta starosti. "Tretji podsklad, zajamčeni, pa ima enako naložbeno politiko kot že obstoječi pokojninski skladi in ima hkrati tudi predpisan zajamčeni donos," pojasnjuje.
V idealnih razmerah tako posameznik ob prvi zaposlitvi prične z varčevanjem za dodatno pokojnino v dinamičnem podskladu z najbolj agresivno naložbeno politiko, ki omogoča doseganje višjih donosov. Nato s staranjem pa prehaja v naslednja podsklada.
"Sklad življenjskega cikla torej omogoča doseganje višjih donosov v obdobju, ko je varčevalec še mlad in visoko varnost privarčevanih sredstev v obdobju tik pred upokojitvijo," pojasnjuje in ob tem navaja zgodovinske podatke, ki kažejo na to, da varčevanje v delnicah na dolgi rok ni tako tvegano, kot se zdi, saj se nihanja ekonomskih ciklov na dolgi rok poravnajo.
Odločitve varčevalca
Varčevalec se sicer lahko sam odloči, v katerem podskladu bo v nekem določenem obdobju varčeval, prav tako lahko enkrat letno spremeni svojo odločitev in privarčevana sredstva prestavi v drug podsklad. "Tisti najbolj skeptični lahko še vedno varčujejo v podskladu z zajamčeno donosnostjo, ne glede na starost. Pri prehajanju v podsklade je starost varčevalca omejitev, ko enkrat preseže 50 let," pravi Mojca Trkman. Po tem obdobju lahko pri Modri zavarovalnici varčuje le še v preudarnem ali zajamčenem podskladu, ne more pa več varčevati v dinamičnem podskladu.
Mlajši varčevalci
Mojca Trkman mladim varčevalcem svetuje, da začnejo razmišljati o varčevanju za obdobje po upokojitvi že takoj ob prvi zaposlitvi, saj bodo pokojnine, ki jih bomo deležni iz prvega stebra nizke. "Čeprav mlademu človeku, ki se šele postavlja na svoje noge to verjetno ni prioriteta, saj ima v tem obdobju druge skrbi," ugotavlja.
Ker skladi življenjskega cikla omogočajo doseganje višjih donosov, mladim priporoča varčevanje v skladu življenjskega cikla. "Najbolj optimalno bi bilo, da se prepustijo logiki varčevanja in varčujejo v skladu s svojim življenjskim ciklom, razporejanje po podskladih prepustijo za to usposobljenim strokovnjakom." Pojasnjuje, da povprečen zaposleni ni strokovnjak za vlaganje na trgu vrednostnih papirjev, upravljavci pa imajo zaposleno ekipo strokovnjakov, ki se s finančnimi trgi in njihovimi gibanji ukvarjajo dnevno.
"Seveda način varčevanja posameznika ni odvisen le od njegove starosti, temveč tudi od mnogih drugih dejavnikov, kot so njegova nagnjenost k tveganju, ekonomski status, višina prihrankov …" je zaključila.
Zanimalo nas je, kaj bi svetovala osebam, ki imajo do upokojitve še sedem let. "Sedem let je relativno kratka doba do upokojitve, zato z nižjimi zneski težko privarčuješ veliko," pravi Trkmanova. Je pa tovrstno varčevanje po njenih besedah dobrodošlo tudi zato, ker posamezniku zagotavlja davčno olajšavo v višini 5,844 odstotka bruto plače. "Starejšim osebam bi vsekakor svetovala varčevanje v pokojninskem skladu oziroma podskladu z manj tvegano oziroma ne tvegano naložbeno politiko," opisuje.
dezurni@zurnal24.si