Z davčno reformo so nezadovoljni tako delodajalci kot sindikati. Danes bodo svoje argumente proti predstavili na obrtni in gospodarski zbornici, kjer so predsedniku vlade in finančnemu ministru že poslali protest in poziv k umiku napovedanih sprememb.
"Vlada nadaljuje z neenakomernim obremenjevanjem aktivnega prebivalstva zaradi posledic krize," poudarjajo v gospodarski, obrtni in trgovinski zbornici ter v združenjih delodajalcev. "S sindikati javnega sektorja se je dogovorila za vnovično 150 milijonsko rast mase plač v letu 2016, čeprav je ta od leta 2008 rasla bistveno hitreje v javnem sektorju kot v zasebnem in čeprav je zasebni sektor izgubil 67 tisoč delovnih mest, v javnem sektorju pa je kljub krizi število delovnih mest zraslo za več kot štiri tisoč."
Dodatna obremenitev podjetij
Nagrajevanje uspešnosti delavcev po oceni GZS ne bo razbremenilo stroškov dela toliko, kot jih obremenjujejo višji davki od dobička, prepolovitev davčen olajšave za vlaganje v razvoj in raziskave, pa bi po njihovih izračunih državi prinesla 20 milijnov več, kar bi dodatno obremenilo okoli 750 podjetij, ki so to olajšavo uveljavila v letu 2014.
Dodatnih 52 milijonov računajo, da bo država dobila iz naslova prepolovitve davčne olajšave za investicije v opremo in neopredmetena sredstva, kar bo po njihovi oceni prizadelo 19 tisoč podjetij.
Nezadovoljni tudi sindikati
Izvršna sekretarka za ekonomsko področje pri ZSSS Andreja Poje je ob tem poudarila, da se poleg tega ne strinjajo z ukinjanjem zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. "Dejstvo je, da zakon o davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev meša med delovno uspešnostjo, poslovno uspešnostjo in nenazadnje tudi med udeležbo delavcev pri dobičku," je po navedbah STA pojasnila na včerajšnji novinarski konferenci.
Za ZSSS je pomembno, da so pri delitvi dobička udeleženi vsi zaposleni, saj gre za vložek v človeški kapital, boljše sodelovanje in nenazadnje odnos do delavcev. Poleg tega verjamejo, da bi moralo zaposlenim pripasti tretjina ustvarjenega dobička in ne le 20 odstotkov. Preostali dve tretjini bi se enakomerno razdelili na lastnike kapitala in razvoj družbe.
Zahtevajo razbremenitev dela
Že osem let pa zahtevajo tudi večjo razbremenitev dela in večjo obremenitev kapitala in premoženja, ki sta po vseh statističnih podatkih manj obdavčena. "Podatki namreč kažejo, da ima Slovenija v celotnih davkih in prispevkih kot tudi v BDP višji delež davkov na potrošnjo in delo ter nižji delež davkov na kapital," so po navedbah STA včeraj poudarili v ZSSS.
Predlog zakona po mnenju ZSSS ni primeren, čeprav v zvezi pozdravljajo odločitev vlade, da ohrani četrti dohodninski razred in da ni vztrajala pri socialni kapici.
dezurni@zurnal24.si
Ne seri koliko se pa je delavcem v proizvodnji povečala plača ki že tako imajo trideset procentov in več manjšo …
Dvignimo plače še tistim ki so v gospodarstvu pa bo mir.
Banda nesposobna gospodarstvenikov. Če bi sploh kaj delali, ne bi bil zdaj problem kako porabit višek denarja. Problem je na …