"Kljub temu, da je bil dosežen konsenz, da se bo v trgovinah delalo dve nedelji na mesec, se dogajajo kršitve, ker delodajalci prerazporejajo svoje zaposlene na druge lokacijske enote," poudarja Rok Zalar, predsednik Novega sindikata trgovk in trgovcev Slovenije - NSTTS.

"To ni v skladu s pogodbo o zaposlitvi, ki natančno določa lokacijo delovnega mesta."

Dodaja, da to pomeni, da se morajo zaposleni na delo voziti tudi sto kilometrov daleč, poleg tega pa delajo tudi po tri ali štiri nedelje na mesec, a na različnih lokacijah. "Prerazporeditev bi lahko bila samo v izrednih primerih in ne v tekočem poslovanju," poudarja Zalar in dodaja, da se kršitve dogajajo v različnih trgovskih verigah, razlikujejo pa se lokalno, odvisno od področnih vodij. 

Foto: Profimedia Blagajna "Ne upoštevajo pravic starševskega varstva"

V sindikatu opozarjajo tudi, da se pri nedeljskem delu kršijo tudi pravice iz 185. člena zakona o delovnih razmerjih, ki govori o starševskem varstvu. "Gre za to, da ti zaposleni delajo ob nedeljah, čeprav ne bi smeli," pravi Zalar. "V pogodbah imajo namesto enakomernega napisan neenakomerni delovni čas."

Spomnimo, dogovor med sindikati in delodajalci predvideva, da lahko delavci delajo največ 15 nedelj v letu in ne več kot dve na mesec. Delavci, ki imajo otroke, mlajše od treh let, nosečnice in doječe matere ter eden od staršev hudo bolnemu otroku ali otroku s telesno ali duševno prizadetostjo ne bodo smeli delati ob nedeljah.

Poleg tega so po novem trgovine zaprte 1. januarja, 8. februarja, na velikonočno nedeljo in ponedeljek, 1. maja, na binkoštno nedeljo, 25. junija, 15. avgusta, 1. novembra in 25. decembra.

Vse več jih je Veliki trgovci ob nedeljah zapirajo trgovine, kaj bo odprto in kaj ne?

Več kršitev pričakujejo jeseni

"Še več kršitev na tem področju lahko pričakujemo jeseni, saj obstaja letna omejitev 15 nedelj, ki jo bodo mnogi takrat že dosegli," pa poudaraja Gvido Novak, predsednik Konfederacije slovenskih sindikatov. "Jeseni bodo trgovci to omejitev veselo kršili, a ni vzvodov da bi takšno nezakonito odrejanje dela preprečili, inšpektorat namreč lahko ukrepa le za nazaj."

Foto: Anže Petkovšek Gvido Novak Opozarjajo še na diskriminatorno politiko do nekaterih zaposlenih v Merkurju, do katere je prišlo, kot poudarjajo, z novo sistematizacijo in podjetniško pogodbo. "Z višjimi plačami so stimulirali tiste, ki so neposredno vezani na prodajo, kot da za uspešno poslovanje ni zaslužen celoten kolektiv v trgovinah," pravi Zalar. "To pomeni, da novi trgovci dosegajo celo višje plače kot deset let lojalni delavci na primerljivih mestih, samo zato, ker nimajo neposredne povezave z dvigom prodaje."

Zaradi kršenja 185. člena zakona o delovnih razmerjih bo NSTTS podal prijavo proti Mercatorju na Inšpektorat za delo in sprožil kolektivni spor zoper podjetniški kolektivni pogodbi Mercatorja in Merkurja na delovnem sodišču, ker se njuni vodstvi, kot poudarjajo v sindikatu, "nočejo niti pogovarjati z NSTTS". Moti jih tudi, da v Mercatorju nočejo odvajati sindikalne članarine v NSTTS, čeprav so se zaposleni izjasnili glede članstva v sindikatu.