Finančni minister Klemen Boštjančič je na današnji javni tribuni o projektu JEK 2 zagotovil, da je država finančno sposobna izpeljati projekt. Minister podpira idejo o javno-zasebnem partnerstvu, po kateri bi se država zadolžila na trgu in projektnemu podjetju posodila potrebna sredstva za izgradnjo JEK 2. 

Državljani bomo o tem, ali podpiramo gradnjo druge jedrske elektrarne odločali na referendumu 24. novembra.

Boštjančič ob sicer že znanih predpostavkah glede dolžniškega financiranja višine obrestne mere ni želel napovedovati, poudaril pa je, da je projekt kot tak zanimiv, o njem so že opravili tudi pogovore z investicijskimi bankami, ki so za sodelovanje zelo zainteresirane.

Jaklič: Izjemno tvegan finančni projekt

"Gre za izjemno tvegan finančni projekt, tako v času izgradnje kot v času delovanja," pa opozarja ekonomist Marko Jaklič. Finančno močnejše države se otepajo prevzemanja poroštev za nuklearke, je dejal. Kot primer je navedel Finsko in Veliko Britanijo, šibkejše, kot sta denimo Poljska in Slovenija, pa se temu verjetno ne morejo izogniti. Opozoril je, da takšno zadolževanje državi jemlje alternative, in menil, da imamo ob obstoječi nuklearki, katere delovanje bi lahko podaljšali še za 20 let, do leta 2063, še čas za razmislek o alternativnih možnostih. S tem, da gre za finančno tvegan načrt, se strinja generalni direktor družbe Eles Aleksander Mervar. Meni, da bi bilo treba opredeliti, ali in s katero državo bi šli v soinvestitorstvo. 

Jonas Sonnenschein iz nevladne organizacije Umanotera je med alternativnimi možnosti navedel uvoz elektrike iz sonca in vetra ter izpostavil hiter razvoj tehnologije na tem področju, kar lahko med drugim vpliva na potrebe po vlaganjih v omrežje. Opozoril je na morebiten velik dodaten pritisk na proračun v primeru JEK 2, med drugim ob predvidenih višjih izdatkih za pokojnine in plače v javnem sektorju ter ob obetih manj sredstev za kohezijo.

Če bi se projekt zalomil, obstaja možnost bankrota države, so se strinjali Mervar, Sonnenschein in Jaklič, kar bi pomenilo ukrepe fiskalne konsolidacije, kot sta jih morali sprejeti denimo Grčija in Argentina.

Kopač: Kreditna ocena države bi se poslabšala

"Razprava o JEK 2 močno spominja na razprave v času promocije šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj," je menil nekdanji minister, sedaj direktor Evropske energetske skupnosti Janez Kopač. Meni, da je govora predvsem o stabilnosti in cenenosti, namerno pa se molči o vseh tveganjih, ki so vnaprej znana. Financiranje, kot ga je omenil Boštjančič, po njegovem mnenju pomeni višje stroške zadolževanja gospodarstva, saj da bi se kreditna ocena državi poslabšala.

Vlada: Začasno zadržanje referenduma je neutemeljeno 

Medtem je vlada na današnji seji ocenila, da je predlog za začasno zadržanje odloka o razpisu referenduma, ki sta ju skupaj s pobudo za presojo ustavnosti vložila stranka Vesna in Mario Plešej, neutemeljen.

Posvetovalni referendum državljanom omogoča, da izrazijo svoje mnenje o določenem vprašanju, vendar pa DZ na izid ni vezan. Posvetovalni referendum zato po mnenju vlade pojmovno ne more ustvarjati pravnih posledic. "V obravnavanem primeru ni podanih elementov, ki bi kazali na to, da bi razpis referenduma lahko povzročil kakršnekoli škodljive posledice. DZ je s posvetovalnim referendumom zgolj postavil vprašanje državljanom, vendar bo dokončna odločitev o gradnji JEK 2 sprejeta v obliki zakona," so sporočili z vlade.

Vesna je pobudo za presojo ustavnosti in predlog za začasno zadržanje odloka o razpisu referenduma o JEK 2 vložila zaradi po njihovi oceni zavajajočega referendumskega vprašanja o projektu, ki omejuje svobodno odločanje volivca. Pobudo so nato na ustavno sodišče vložili še profesor Dušan Plut, gimnazijec Lovro ter organizaciji Focus in PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, ki menijo, da je referendumsko vprašanje sugestivno in nejasno.

dezurni@styria-media.si