Pestra in razgibana pokrajina ter raznolikost vseh oblik življenja Sloveniji omogočata odlične možnosti za razvoj ekološkega kmetijstva, ki ima pozitiven vpliv tako na nas kot na okolje, v katerem živimo.

Kakovostni pridelki in izdelki so na tržnicah in v trgovinah med kupci vse bolj iskani. V dosedanji pridelavi močno prevladuje travinje oziroma živinoreja, čeprav je povpraševanje potrošnikov največje po svežih vrtninah in sadju ter nemesnih predelanih, to je mlevskih in mlečnih izdelkih.

Foto: ec.europa.eu Certifikat ekološke pridelave EU Pri kupovanju so nam lahko v veliko pomoč označbe na njih. A žal marsikdaj ne vemo, kaj predstavljajo. Bio, eko, organsko, naravno … to so le eni izmed izrazov, ki se pojavljajo na izdelkih, vendar še ne pomenijo, da so izdelki res ekološki. Pravi dokaz za to so certifikati, ki zagotavljajo doseganje strogih standardov.

"Označenost ekoloških živil je prepoznana po enotnem EU logotipu in se mora uporabljati za vsa predpakirana živila oz. proizvode iz ekološkega kmetijstva na trgu EU; ki se v EU proizvajajo in prodajajo kot ekološka. Proizvodi v prometu, ki so označeni z izrazi, ki se sklicujejo na postopek ekološke pridelave (ekološki, biološki, eko, bio), morajo imeti na označbi navedeno tudi šifro nadzornega organa ali izvajalca nadzora ter kraj pridelave kmetijskih surovin, ki sestavljajo proizvod," pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu.

                          Eko ali bio?

Brez skrbi, vseeno je. Oznaki »eko« in »bio« imata enak pomen in se nanašata na ekološko pridelavo skladno z evropskimi predpisi, ki urejajo področje ekološkega kmetovanja. Nekatere države Evropske unije uporabljajo termin ekološko, druge pa biološko kmetovanje.

Kaj oznake zagotavljajo?

Znak ekološko kupcem zagotavlja, da so bila živila pridelana na trajnosten način, s spoštovanjem do narave. Rodovitnost zemlje ohranjajo organska gnojila, rastline pa se varujejo s kolobarjenjem. Živali, ki so udeležene pri proizvodnji, se vsaj 180 dni na leto prosto pasejo na svežem zraku – ne več kot dve glavi živine na hektar – in se z njimi ravna po naprednih smernicah ravnanja z živino. Pri pridelavi niso dovoljeni gensko spremenjeni organizmi, glede uporabe kemičnih pesticidov, gnojil, antibiotikov ter raznih drugih dodatkov pa je potrebno upoštevati stroge omejitve.

Foto: Mercator bio izdelki

Magazin Ali veste, katera živila je dobro kupiti bio in pri katerih je vseeno?

Izdelke, ki so kvalificirani kot ekološki, tako ne more prodajati prav vsak. Vsi nosilci živilske dejavnosti, ki želijo svoje proizvode označevati kot ekološke, se morajo namreč vključiti v sistem certificiranja ekološke sheme z namenom, da se lahko sklicujejo na izraz bio, eko izdelki. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je prenesla pristojnost certificiranja na imenovane organizacije za kontrolo, katerih delovanje se redno nadzira z inšpekcijskimi nadzori in presojami njihovega delovanja.

Foto: Biodinamična kmetija Černelič Biodinamična kmetija Černelič Pri nadzoru postopkov oziroma procesov na kmetiji / obratu pregledajo celoten potek gospodarjenja na kmetiji oziroma predelave na živilskem obratu. Sem sodi obhod kmetije s pregledom njiv, pašnikov, hlevov, skladiščnih prostorov kot tudi morebitnih predelovalnih ali prodajnih mest. Poleg tega nadzor zajame tudi podatke o količinah pridelkov in jih primerja s krmnimi obroki, količinami v skladiščih ter količinami za prodajo. V bistvu pri nadzoru preverjajo, ali se na kmetiji oz. obratu nahajajo le dovoljena sredstva, in ali so podatki kmeta oziroma vodje obrata pravilni in sprejemljivi.

Če pri nadzoru ugotovijo kršitve standardov oziroma predpisov, jih kaznujejo. Sankcije so odvisne od resnosti kršitve; od obveznega dodatnega nadzora na stroške obrata do izključitve obrata iz sistema ekološkega kmetovanja in izgube certifikata o ekološki pridelavi. Organizacije za kontrolo in certificiranje opravljajo redni letni nadzor pri vseh zavezancih, ki so se pri njih vključili v certificiranje; torej minimalno en letni pregled.

Za katere izdelke in živila pa najpogosteje ugotovite kršitve?

"Predpisi zajemajo nadzor za vse faze proizvodnje, priprave in distribucije; od primarne proizvodnje do skladiščenja, predelave, prevoza, uvoza, distribucije in dobave končnemu potrošniku. Vsi ekološki kmetijski proizvodi morajo tako izpolnjevati še vse predpise iz varnosti in skladnosti v celotni prehranski verigi. V kolikor se ugotovi, da so kmetijski proizvodi, živila in krma v prometu neskladna in nevarna, se izvede umik/ odpoklic," odgovarjajo na ministrstvu.

O  umikih oziroma odpoklicih vseh živil in proizvodov zaradi različno ugotovljenih dejavnikov tveganja za zdravje ljudi ali odstopanja v pričakovani kakovosti živila Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin potrošnike obvešča na svoji spletni strani.

Število ekoloških kmetij v vzponu

V Sloveniji se ekološko kmetovanje izvaja že od poznih 80. let, prve nacionalne finančne podpore pa so pridelovalci prejeli leta 1999. Zaradi vedno večjega povpraševanja zato ne preseneča, da število ekoloških kmetij oziroma pridelovalcev in predelovalcev v Sloveniji iz leta v leto narašča. Če se osredotočimo zgolj na predelovalce; leta 2003 jih je bilo pri nas zgolj 10, zgolj v lanskem letu 496. Na ministrstvu stalno rast vstopanja ekoloških kmetij v kontrolo in povečanje ekoloških površin pričakujejo tudi v prihodnosti. 

Foto: Biodinamična kmetija Černelič Biodinamična kmetija Černelič

Podatki kmetijskega ministrstva tudi kažejo, da je obseg kmetijskih zemljišč v uporabi, ki so vključena v sistem nadzora ekološke pridelave v lanskem letu znašal 52.078.48 hektarov, kar je v primerjavi z letom 2010 (30.688.51) skoraj dvakrat več.