V Sloveniji so zdravniki začetniki plačani manj kot študentje, ki preverjajo potrdilo PCT, smo nedavno izvedeli. Na tak način izgubljamo zdravnike, ki bi lahko v prihodnje krojili prihodnost zdravstvenega sistema v Sloveniji, opozarjajo na zbornici. A rešitev, ki jo je pripravila vlada, poleg tega skrbi tudi za dobro plačane in že uveljavljene zdravnike. Te bi postavila v še višji plačilni razred, čeprav že zdaj krepko presegajo druge delavce v javnem sektorju.

Epidemija je njihove žepe še poglobila – rekorder je v zgolj mesecu dni prejel 27.500 evrov bruto. Dodatke so prejeli tudi nekateri zdravniki, ki epidemije od blizu sploh videli niso, ter tisti zdravniki, ki so se z vratarji dogovorili, da evidentirajo njihov prihod. 

Medtem so ostali zdravstveni delavci dobili procentualne dodatke – če dobiš 10 odstotkov dodatka, je to pri 700 evrih mesečne plače pač zanemarljiv znesek, pri 7 tisoč evrih na mesec pa nikakor ne. 

Slovenija Zaradi stavke danes na to pozabite

Očitno srednje poti, v kateri bi mladi zdravniki dobili višjo plačo, uveljavljeni zdravniki pa ne, vlada ni bila zmožna najti. A za višje zdravniške plače so se potrudili. Dokler ni ustavno sodišče prižgalo rdeče luči in odločilo, da bo sklep zadržalo.

Medtem so vse medicinske sestre, ki so bile v času epidemije v prvi bojni liniji, še vedno podplačane, delajo vse vikende, popoldneve, nočne izmene. Vse manj jih je, kar opažajo tudi zdravniki – ki pa očitno še vedno ne premorejo dovolj kolegialnosti, da bi zanje zastavili kakšno besedo. Ko pride do bitke za plače, velja staro pravilo – "every man for himself" (vsak mož zase).

Visoka gospodarska rast trenutno zakriva slabšanje javnih financ, opozarja fiskalni svet. Samo letos bodo ukrepi, ki nimajo zveze z epidemijo in so trajni, stali 1,2 milijarde evrov, prihodnja leta pa za 2,2 odstotka BDP na leto.

Seveda je ob vseh vladnih obljubah o višji plači v javni upravi svojo priložnost zaznal tudi Sviz, v vrsti že stojijo tudi drugi sindikati. Vsem se zdi, da so za svoje delo premalo plačani. To morda celo drži, a kdo bo dvignil plače realnemu sektorju, gospodarstvu? Umetno dvigovanje minimalne plače, kot smo videli, ne pripelje nikamor, ima pa hude posledice na druge sektorje, na primer na bančnega. Če smo se že odločili za (vsaj delni) kapitalizem, ki se odziva na potrebe na trgu, je zdaj idealni čas, da delovno silo prepustimo trgu. Brezposelnost je izjemno nizka, gospodarstvo je stabilno. Številna podjetja brez kakršnekoli prisile dvigujejo plače – preprosto zato, ker jim delovne sile trenutno primanjkuje, vsaj dovolj kvalificirane. Nobene potrebe ni več, da se država na tak način vmešava v poslovanje podjetij. Prav tako je zdaj čas za davčno reformo, da bomo končno konkurenčni drugim državam tudi na tem področju.

Foto: Saša Despot Nina Šprohar Trenutno pa je še vedno tako, da denar za podporo šibkim podjetjem država pobira tistim, ki poslujejo dobro in jih tako posredno kaznuje. Če kdaj, je zdaj čas, da podjetja, ki so obstala v prejšnjem tisočletju, pustimo propasti in pustimo, da njihova mesta zavzamejo mlada, zagnana, inovativna podjetja, ki bi si v resnici precej bolj zaslužila našo podporo. Slovenci namreč veljamo za dokaj visoko izobražen narod, z izjemnimi idejami. Zakaj ne bi raje najboljšim desetim start-up podjetjem, ki bodo svoje zaposlene cenili in jih dobro plačali, namenili 10 milijonov evrov, kot da namenimo sto milijonov evrov korporaciji, ki je v Slovenijo prišla zgolj zato, ker so vladajoči ob njihovem prihodu znižali okoljske standarde in količino dajatev?

S takšnim pristopom bi si lahko privoščili tudi višje plače v javnem sektorju. Do tedaj pa velja – denar ne raste na drevesu. Upajmo, da se bo tega zavedala vsaj naslednja vlada, pa kakršna koli že bo.

nina.sprohar@styria-media.si