Janša je po vložitvi zakonskega predloga v parlamentarno obravnavo na novinarski konferenci poudaril, da so v poslanski skupini SDS odprti za morebitne dodatne pobude, vztrajajo le pri izhodišču oz. osrednji točki predloga, po kateri bi se celotno državno premoženje preneslo v demografski sklad.

Sicer bi po njegovih besedah ostali v vodah sedanjih prepirov, saj se je vselej zapletlo pri vprašanju, kateri del državnega premoženja bi šel v sklad.

Z zakonskim predlogom poslanske skupine SDS "bi dosegli dva cilja: izboljšali bi položaj upokojencev, ki je v veliki meri izpod ravni razvitosti Slovenije, po drugi strani pa bi razbremenili delodajalce in zaposlene pritiska, da je treba vedno več sredstev namenjati za pokojnine", je dejal. Ob tem je pripomnil, da bi bil ustreznejši izraz od demografskega sklada nacionalni pokojninski sklad.

Foto: Profimedia Denar

Pozitivna stranska posledica zakonskega predloga pa je po Janševem mnenju poenostavitev upravljanja celotnega državnega premoženja, ki je zdaj razdeljeno na več upravljavcev, zaradi česar nastajajo problemi pri nadzoru in zagotavljanju transparentnosti. Vlogo skupščine demografskega sklada bi po predlogu SDS prevzel DZ, da upravljanje s premoženjem "ne bi bilo odvisno od večina ali pa manjšine, ki ima oblast".

Foto: Saša Despot Kapitalska družba Sicer zakonski predlog poslanske skupine SDS predvideva preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga v Slovenski demografski sklad, nanj pa bi se prenesle še naložbe Republike Slovenije, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Družbe za svetovanje in upravljanje ter Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).

Poslanec SDS Andrej Šircelj je pojasnil, da zakonski predlog predvideva tri organe demografskega sklada - poleg skupščine še nadzorni svet in upravo. Nadzorni svet bi sestavljalo 13 članov, ki bi jih predlagale poslanske skupine. Pri določitvi števila članov, ki bi pripadle posamezni skupini, bi se upoštevala njihova velikost. Vse člane nadzornega sveta bi imenoval DZ z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.

Upravo demografskega sklada bi sestavljali predsednik in dva člana, ki bi jih imenoval nadzorni svet na podlagi javnega razpisa, je navedel. Dodal je, da bi sklad v blagajno Zpiza vsako leto vplačal 50 odstotkov prejetih dividend in najemnin ter deset odstotkov kupnin od prodaje naložb tekočega leta. Za akumulacijo premoženja bi sklad namenil 50 odstotkov prejetih dividend in najemnin ter 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb.

Zakonski predlog po Šircljevih besedah tudi predvideva, da bi demografski sklad namenil 50 odstotkov kupnin od prodaje naložb državnemu proračunu za odplačilo dolgov v računu financiranja.

Evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc pa je poudarila potrebo po celoviti pokojninski reformi. Slovenski pokojninski sistem, ki deluje na principu solidarnosti, namreč v razmerah vse manjše aktivne populacije po njenem opozorilu ni več zmožen zagotavljati dolgoročne vzdržnosti.

dezurni@zurnal24.si