Eno ključnih sporočil tokratnega izrednega vrha Nata v Bruslju, ki poteka mesec dni po začetku ruske vojne v Ukrajini, bo napoved dodatne pomoči Ukrajini z opremo za obrambo pred jedrskimi, kemičnimi, radiološkimi in biološkimi grožnjami.

Uporaba kemičnega orožja je povsem nesprejemljiva, to bi bistveno spremenilo položaj in naravo konflikta ter imelo resne posledice, je pred vrhom že v sredo in vnovič tudi danes opozoril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

Ob tem je danes izpostavil dejstvo, da v primeru uporabe kemičnega orožja vselej obstaja tveganje kontaminacije, torej možnost ruske uporabe kemičnega orožja v Ukrajini pomeni tveganje širjenja kemičnih strupov tudi na ozemlje Nata.

Jasnega odgovora na vprašanje, ali bi to pomenilo napad na zaveznico in sprožilo peti člen zavezniške pogodbe o skupni obrambi, torej vojno med Natom in Rusijo, za zdaj ni. Stoltenberg je zgolj izpostavil, da se je Nato vselej pripravljen odzvati na kakršen koli napad na zaveznico.

Janši se zdi ta možnost malo verjetna

Na vprašanje, ali oziroma kako bo Slovenija Ukrajini pomagala pri krepitvi obrambe pred kemičnim in biološkim orožjem, je Janša ob prihodu na zasedanje odgovoril le, da Slovenija ima določene zmogljivosti za obrambo pred kemičnim in biološkim orožjem.

Ob tem je Janša izpostavil svojo osebno oceno, da obstajajo tveganja, ker agresorske ruske sile napadajo kemične tovarne oziroma objekte, kar lahko sproži katastrofo, a da je ruska neposredna uporaba kemičnega ali biološkega orožja malo verjetna, ker bi bil to "velik strel v koleno". O tem, ali obstajajo dokazi, da Rusija obstreljuje kemične tovarne, je slovenski premier dejal, da je javno poznan en primer takšnega obstreljevanja, a da se še ne ve, ali je bilo namerno ali postranska škoda.

Na vprašanje, ali bi širjenje kemičnih strupov na Natovo ozemlje pomenilo napad na zavezništvo, pa je Janša odgovoril, da bi lahko, saj da v primeru takšnih napadov administrativne meje niso dejanske meje. Zato je pri opredeljevanju točke preloma, ki bi v tem primeru vojne v Ukrajini pomenila vključitev Nata v vojno, potrebna izjemna previdnost, je opozoril Janša in spomnil na Sirijo. Zelo jasno je treba opredeliti položaj, ki bi ga razumeli kot neposreden napad na članico Nata, je še menil.

Tuji novinarji so slovenskega premierja ob prihodu na vrh Nata vprašali tudi o njegovem nedavnem obisku v Kijevu in s kakšnimi sporočili iz Ukrajine prihaja na današnje zasedanje.

Janša je izpostavil, da so šli v Kijev izrazit podporo, saj da je upanje ena od stvari, ki jih Ukrajina sedaj najbolj potrebuje, poleg sodobnega orožja, denarja in humanitarne pomoči. "O vsem tem smo govorili zelo konkretno. Imamo nekaj pomembnih sporočil za kolege danes na vrhovih Nata in EU," je dejal.

Foto: Profimedia Janez Janša

Na Slovaško 200 slovenskih vojakov

Voditelji članic zveze Nato bodo sicer danes potrdili namestitev štirih novih bojnih skupin na vzhodnem krilu zavezništva. Slovenija bo na Slovaško poslala četo, torej 200 slovenskih vojakov. Ta odločitev je že sprejeta, gre za sodelovanje z drugimi članicami Nata, je povedal Janša ob prihodu.

V Ukrajino pa odhaja slovenska diplomatska misija, je ob tem spomnil premier. Postopki se danes oziroma v petek končujejo. To ni vojaška misija, kot se je napačno poročalo, gre za diplomatsko misijo pod vodstvom odpravnika poslov, ki se bo v Ukrajini trudila za doseganje miru, je izpostavil. Prav tako to ne bo misija v imenu EU, to je nekaj drugega in o tem prav tako potekajo pogovori, tudi danes bodo, je še povedal Janša. Slovenija je v ponedeljek na zasedanju zunanjih ministrov unije pozvala, naj tudi EU pošlje svojega političnega predstavnika v Kijev.

Podpora Gruziji, Moldaviji in BiH

Voditelji članic Nata naj bi danes obljubili tudi dodatno podporo partnericam Gruziji, Moldaviji in BiH, za katere ruska vojna v Ukrajini pomeni posebno tveganje. Janša je v povezavi s tem danes znova pozval k pospešenemu procesu v povezavi s prošnjami Ukrajine, Gruzije in Moldavije za članstvo v EU.

Na vprašanje, ali oziroma kako bo pri načrtovani dodatni podpori BiH sodelovala Slovenija, je Janša odgovoril, da so v BiH že preventivno okrepili določene obrambne sile na predlog visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella.

Ob tem je obžaloval, da so v sredo propadla pogajanja o reformi volilne zakonodaje v BiH, saj da je dogovor treba doseči. Opozoril je tudi, da je ustavitev ruske agresije v Ukrajini izjemno pomembna tudi za BiH, saj se bodo sicer posledice čutile še zlasti v tistem delu Zahodnega Balkana, kjer so stvari nedorečene.

dezurni@styria-media.si