Epidemija je povzročila težave v dostopu do zdravstvenih storitev

Premier Janez Janša je v začetku septembrske seje DZ v odgovoru na poslansko vprašanje Andreja Rajha iz SAB, ki se je zavzel za dostopnost zdravstvenih storitev tudi v času več okuženih z novim koronavirusom, napovedal peti protikoronski paket ukrepov, v katerem bodo tudi sredstva za krajšanje čakalnih vrst. Vlada bo paket obravnavala še ta teden.

Zaradi pandemije covida-19 so se številne zdravstvene dejavnosti po premierjevih besedah ustavile tudi v državah, ki so bolj razvite od Slovenije. Epidemija je v Sloveniji trajala relativno malo časa, a je res povzročila tudi nekatere težave v dostopu do zdravstvenih storitev, je povedal. Vse to se po njegovih besedah lahko ponovi, če ukrepi za preprečevanje novega koronavirusa ne bodo upoštevani, je posvaril. Prva žrtev bo po njegovem zdravstvo, ker bo več potreb po obravnavi bolnikov s covidom-19.

"Sredstev bo dovolj, problem sta organizacija in zmogljivosti"

"Smo v resni situaciji, ko je razprava o tem dobrodošla," je dejal. Po njegovih besedah pa ne drži, da vlada v tem času ni reagirala, saj je bilo zdravstvu namenjenih več kot 210 milijonov evrov. Tudi v petem protikoronskem paketu bodo predlagani ukrepi, da bi preprečili take situacije, kot so bile spomladi. Sredstva pa bodo tudi za krajše čakalne vrste, je zagotovil. Če v drugem valu ne bo take zasedenosti, se bodo čakalne dobe po njegovih besedah začele skrajševati ne glede na covid. Storili bodo vse, da se situacija iz pomladi ne ponovi, je pa to odvisno od vseh nas, je poudaril.

Strinjal se je tudi, da posledice pomladne epidemije ni mogoče meriti le v statističnih podatkih, ampak so tudi stranske posledice. "Vse bomo naredili, da se bomo temu izognili," je zagotovil. Sredstev bo dovolj, problem pa sta organizacija in zmogljivosti, je poudaril. Pojasnil je, da oba problema naslavljajo. Rajh je dejal, da mora bolnik storitev dobiti takrat, ko jo potrebuje. Želel je, da se o premierjevem odgovoru opravi razprava v DZ, o čemer bo DZ odločal v četrtek.

Rezerv ni veliko

Podobno kot Rajh je predsednika vlade spraševala tudi poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik. Programi odpadajo, ljudje pa umirajo, je dejala. Poslanka meni, da je treba krepiti javni sistem, ne zasebnega.

Za jesensko obdobje je pripravljen načrt za vse zdravstvene ustanove, ki ga spomladi ni bilo, medtem ko zdaj vsaka bolnišnica ve, kje so rezerve in kako ravnati, je zagotovil Janša. Je pa res, da rezerv ni veliko, je priznal. Po njegovih besedah ni nobene dodatne zdravniške ekipe, rezerve pa so se oblikovale tako kot spomladi - ljudje prihajajo z manj nujnih programov na bolj nujne.

Po njegovih besedah si je treba prizadevati, da bo okuženih čim manj, ljudi spodbujati, da si naložijo aplikacijo, da se ne združujejo v velikih skupinah. Prizadevajo si, da se čakalne vrste ne podaljšujejo, podaljšale pa so se za toliko časa, kolikor se spomladi niso izvajale.

Javno zdravstvo "že leta zlorabljeno"

Glede podpore javnega zdravstva pa meni, da je beseda javno zdravstvo zlorabljena že leta. "Bolj se govori, kako se podpira javno zdravstvo, bolj se beži iz njega," je dejal. Pojasnil je, da se bodo lotili problema tam, kjer dejansko obstaja, saj kadra ni. EU namreč pomeni tudi skupen prostor, kjer lahko iščeš delo in greš tja, kjer si bolje plačan, je spomnil.

dezurni@zurnal24.si