Foto: Žurnal24 Matej Košir (Foto: Žurnal24) Pa pri vsej tej kolobociji z arbitražnim sporazumom niti ne gre za zaupanje, pač pa za spretnost ali nespretnost naše diplomacije. Kako si lahko tako prismojen, da predstavnika tribunala voziš naokrog po Ljubljani? Da govoriš po telefonih, ki niso "čisti"? Če bi ti naši specialci gledali vsaj kakšno televizijsko nadaljevanko, se ne bi pustili ujeti. Ne govorim, da so Hrvati perle. Tudi oni so počeli povsem enako, ker drugače jim ne bi bilo tako kristalno jasno, da jim voda teče v grlo in da bo večina Piranskega zaliva pripadla Sloveniji. Kako bi to lahko vedeli, če spoštujejo deseti člen sporazuma o tajnosti postopka? Daleč od tega, da so perle. Ampak vedno znova nas, da se izrazim po njihovo, nadmudrijo. To je nacionalna stvar. Že v tem pogledu, da slovenski jezik sploh nima tako sočne besede, ki bi tako plastično opisala ta bratsko balkanski odnos.

Sporazum Drnovšek – Račan. Ratificirali smo sporazum o krški nuklearki, o meji ne. Pri prvem so dobili Hrvati, pri drugem bi morali mi. Ups. Območje nuklearke je postalo eksteritorialno, Hrvatje še naslednjih pet let niso plačevali za razgradnjo nuklearke, sprožili pa so še arbitražo za nedobavljeno električno energijo.

Pahor se je s Kosorjevo poljubljal kot študent na klopci v parku, Hrvatje pa so v svojih pristopnih  dokumentih na račun Slovenije povečali svoje ozemlje. Preden smo jih spustili v EU, bi lahko uredili marsikaj, pa... Pred kratkim smo v parlamentu sprejeli odločitev o poplačilu varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v Zagrebu. 385 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja bo šlo v nič, ker je nekdo banko v Zagrebu spremenil v podružnico Ljubljanske banke. Slovenija je seveda trdila, da morajo potem svoje dolgove do LB plačati tudi hrvaška podjetja. Niti v enem sodnem postopku nismo uspeli, Hrvati pač.

Čehi pa mimo ...

Ko se spravijo nad Slovenijo in branijo svoj nacionalni interes, jih nič ne ustavi. Pomagajo mediji, policija, ribiči. Pri nas pa na televiziji poslušamo Dimitrija Rupla, ki je bil prvi zunanji minister, potem se je nekaj časa izmenjeval s Peterletom, kako so grdi ti južnjaki, ker ničesar ne spoštujejo. Ja, Dimitrij, "lepo mi je govorio tata". In vsi ti diplomatski mehkužci, ki niso dorasli sosedom, so krivi za to, da ni miru. Da vsako poletje najdemo zunanjega sovražnika, kot da bi hoteli, da si ljudje ne odpočijejo od njihove nesposobnosti niti na dopustu na jadranski obali. Ali pa, če že pobegnejo kam drugam, zaradi te silne diplomacije skupaj s Črnogorci stojijo v vrsti za vize v Južni Aziji? Čehi gredo pa mimo ...

Lepo vas, no, prosim. Se še kdo spomni vseh afer na veleposlaništvu v Zagrebu, ko ga je vodil še Kovačič. Verjetno ne. Veleposlanik Balažic sprejme obsojenega pedofila in z njim razpravlja o naftnem polju v Republiki Srbski ... Veleposlanik Rebec je za 102 tisočaka v Španiji nakupil različno električno orodje, 37 klešč, 25 kladiv, macol, lopat. Bil je razrešen in zdaj toži državo zaradi razrešitve. To veleumno zunanje ministrstvo je odpustilo Voduškovo, ker se je v Bosni pijana zaletela. Pa je tožbo dobila. Če torej niso sposobni po "reglcih" odpustiti enega človeka, ki je bil pravnomočno obsojen, a so se sposobni bockati s Hrvati?

Res so Hrvatje vredni svojega denarja, mi ga pa nismo. Pa to ne pomeni, da nismo Balkanci. Ne, še kot Balkancem nam nič ne gre.

Ja, bedaki, prisluškujejo vam, tako kot vi njim.