Pravosodje. Štiri delovna in socialna sodišča v državi bodo, po naših informacijah predvidoma v naslednjih mesecih, morala začeti razsojati še o 618 tožbah, s katerimi sodniki, tožilci in pravobranilci od države zahtevajo, vsaj neuradno, od 20 do 50 tisoč evrov. Pravosodni funkcionarji so namreč prepričani, da so od leta 2002 pa do leta 2008 prejemali za približno 20 odstotkov prenizke plače.
Revizija. Vrhovno sodišče je konec maja ugodilo pravobranilstvu in razveljavilo pravnomočno sodbo, ki je državi nalagala plačilo skoraj 14 tisoč evrov mariborskemu sodniku, ki naj bi dve leti in pol prejemal prenizko plačo. Sodnik naj bi zato že vložil ustavno pritožbo. Minister Aleš Zalar pa je ob tem upal, da bodo drugi sodniki zaradi tega umaknili tožbe.
Največ sodnikov
“Sedemsto enajst pravosodnih funkcionarjev je zaradi izplačila razlike v plačah vložilo zahtevke zoper državo. Od tega je 594 sodnikov, 38 pravobranilcev in 79 tožilcev,” pojasnjujejo na državnem pravobranilstvu, ki v teh tožbah zastopa državo. O 93 pravosodnih tožbah države so sodišča že odločila, čeprav na pravobranilstvu niso pojasnili, komu v prid. “V še obravnavanih zadevah pa glavne obravnave na sodiščih še niso razpisane,” dodajajo pravobranilci.
Vsak se odloči sam
Delovna sodišča so do tega trenutka že razsodila o zahtevkih 11 tožilcev. “Društvo ne deluje kot sindikat, zato tudi nismo seznanjeni niti s številom vloženih tožb tožilcev niti s tem, o čigavi je že bilo odločeno in kako. Vložitev tožbe je povsem individualna odločitev tožilca, prav tako znesek, ki ga zahteva, saj so ti odvisni od posameznikove delovne dobe. Nekateri so namreč zahtevali bruto, ostali neto zneske,” pravi predsednik tožilskega društva Primož Suknaič. Po podatkih pravobranilcev pa je epilog dobilo tudi že 80 tožbenih zahtevkov sodnikov. “Pravobranilci sprva niso bili naklonjeni morebitnim poravnavam z nami,” neuradno razlagajo nekateri od njih.