"Nekatere tuje agencije za posredovanje dela mečejo slabo luč na vse tiste, ki delajo v skladu z zakonom. Dogaja se, da se delavcem nakaže 300 evrov plače, preostalo pa jim plačajo na roko, da se izognejo plačilu davkov," pojasnjuje eden izmed bivših zaposlenih pri tuji agenciji, ki je delovala v Sloveniji.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so pojasnili, da je v evidenci tujih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu trenutno vpisano deset delodajalcev. V registru je 165 slovenskih agencij za posredovanje dela. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak ocenjuje, da je to relativno veliko v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami. V njih je zaposlenih okoli 6.500 oseb, samo okoli tisoč pa jih ima po navedbah Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) zaposlitev za nedoločen čas. Ocenjujejo, da gre pri tem predvsem za zaposlene v samih agencijah. V Addecu, kjer so odgovorili na naša vprašanja, so potrdili, da je zaposlenih za nedoločen čas "zaradi specifičnosti dejavnosti" le okoli deset odstotkov vseh zaposlenih. Dodali pa so, da pri njih "večina napotenih delavcev po končani napotitvi sklene delovno razmerje z naročnikom".

V agencijah nižje plače

"Javna skrivnost je, da agencije ne živijo le od provizij, ampak od razlike med plačilom in urno postavko," pravi Goran Lukić iz ZSSS. Glede na njihove izkušnje gre predvsem za manjše agencije, ki provzijo vrinejo v strošek dela. V Addecu sicer pravijo, da storitev agencije zaračunavajo izključno podjetjem, postopki pa so za zaposlene in iskalce zaposlitve brezplačni: "Zaposleni v Addecu, ki so napoteni na delo v drugo podjetje, imajo enake pogoje za delo, enaka usposabljanja za delo, enako plačo in nadomestila plače kot zaposleni v podjetju."

Po mnenju sindikatov so večji problem kvaziagencije, ki niso v registru. "To so podjetja, ki izvajajo poslovne storitve ali druge dejavnosti, v bistvu pa je vse, kar delajo, da posredujejo delo. Inšpektor to ugotovi, vendar je agencija podpisala pogodbo o poslovnem sodelovanju z uporabnikom (podjetjem op. a.) in tako zaobšla zakonodajo," pojasnjuje Lukić. Agencije tako delavca posredujejo kot storitev oziroma produkt. Inšpektorat za delo v tem trenutku nima pravne podlage za oglobljenje podjetij, ki posredujejo delavce kot storitev, pojasnje Lukić. Minister je napovedal, da bo pristojna inšpekcija še naprej izvajala preglede v agencijah, saj je bilo v zadnjem času zaznati kar nekaj kršitev.

"V Mariboru se pojavlja kar nekaj oseb, ki posredujejo delavce v Avstrijo in Nemčijo. Večinoma gre za gradbince in druge fizične delavce. Nekateri delajo to na črno, drugi imajo registrirana podjetja za posredništvo. Nekateri si vzamejo tudi do 30-odstotno provizijo od urejenega dela," pojasnjuje Mariborčan, ki mu je bilo tako ponujeno delo v Nemčiji.

"Gre za sistemski problem, ko delodajalec najame storitev, namesto da bi delavca zaposlil. Tu je izvor vsega izkoriščanja," meni tudi Mladen Jovičić, sindikalist in predstavnik delavcev v nadzornem svetu v Luki Koper, kjer so pred dobrim letom opozarjali na novodobno suženjstvo podpogodbenih delavcev.

Pravice po zakonu v državi dela

Po pravilih bi morala podjetja pri napotitvi delavca v tujino ali pri zaposlitvi tujih delavcev iz tujine pri nas te pri vseh pravicah izenačiti z delavci v državi, v kateri delajo. "Zakon o delovnih razmerjih v Sloveniji ne loči med Bolgari in Slovaki," pravi Lukić. Pojasnjuje, da če ne bi bilo tako, bi lahko slovensko podjetje ustanovilo hčerinsko podjetje v Romuniji, kjer je plača okoli sto evrov, in delavca od tam napotilo v Slovenijo, pri tem pa reklo, da zanj slovenska zakonodaja ne velja, ker je napoten iz Romunije. "To je absurdno," poudarja Lukić.